DNEVNA: Največ kršitev delavskih pravic pri izplačilu kriznega dodatka, delodajalci pogosto nedosegljivi

Inšpektorat Republike Slovenije za delo v zadnjih mesecih ne miruje. V času razglašene epidemije koronavirusa se namreč soočajo s povečanim številom prijav tako na področju delovnih razmerij kot tudi na področju varnosti in zdravja pri delu. Večina prijav se nanaša na kršitve iz naslova pravice do dopusta, izplačila kriznega dodatka in nedosledno uporabo zaščitnih mask.

Kot je za Maribor24.si pojasnil Jadranko Grlić, glavni inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za delo (IRSD), le ta nadzore glede intervencijske zakonodaje opravlja kot prednostno nalogo. “Poleg odzivanja na prijave spoštovanje določb intervencijske zakonodaje oziroma ukrepov za zajezitev koronavirusa poostreno nadzorujemo tudi pri izvajanju usmerjenih akcij nadzora (regres, izplačilo plače, minimalna plača, gradbišča ipd.) in pri opravljanju drugih inšpekcijskih nadzorov v celotnem letošnjem letu.”

Večina prijav se nanaša na kršitve iz naslova pravice do dopusta, izplačila kriznega dodatka in nedosledno uporabo zaščitnih mask.

Prav tako pa je inšpektorat za delo dodatne pristojnosti dobil še s sprejetjem Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP), in sicer nadzor nad določbami Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB). Poleg tega so v zvezi z intervencijsko zakonodajo nudili strokovno pomoč okvirno 2600 posameznikom.

Izvajanje nadzorov je včasih oteženo, saj delodajalci pogosto niso dosegljivi

Glede števila ugotovljenih kršitev najprej pojasnjuje, da inšpekcijski postopki (od nadzora do pravnomočno ugotovljene kršitve) zahtevajo več časa in še niso zaključeni, zato neposredne primerjave med spomladanskim obdobjem razglašene epidemije in aktualnim obdobjem (za zdaj) ni mogoče delati.

Sedaj je izvajanje nadzorov pogosto oteženo, saj delodajalci ob prvem obisku inšpektorja pogosto niso dosegljivi, kar postopke še podaljša. Na področju nadzora delovnih razmerij za zdaj izstopata dve kršitvi – glede kriznega dodatka in pozivanja delavcev nazaj na delo s čakanja na delo na domu brez obveščanja ZRSZ.

Sedaj je izvajanje nadzorov pogosto oteženo, saj delodajalci ob prvem obisku inšpektorja pogosto niso dosegljivi, kar postopke še podaljša.

V času prvega vala epidemije so med 12. marcem in 30. aprilom prejeli kar 1133 vseh prijav, pri čemer se je 763 prijav nanašalo na področje delovnih razmerij, 370 prijav pa na področje varnosti in zdravja  pri delu, so pojasnili za Maribor24.si.

V času prvega vala so opravili skupno 275 nadzorov in ugotovili 151 kršitev. Od tega se je največ kršitev nanašalo na obveznost delodajalca glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu v skladu z izjavo o varnosti  z oceno tveganja in zagotavljanjem varnosti in zdravja delavcev na gradbiščih.

“Poleg tega se intervencijska zakonodaja praktično ves čas dopolnjuje, spreminjajo se tudi pristojnosti IRSD, IRSD predvsem na področju nadzora delovnih razmerij redno sodeluje z drugimi pristojnimi organi, s katerimi si izmenjujemo podatke. Konkretno glede čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa poteka izmenjava informacij z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) (obveščanje ZRSZ o pozivih delavcem, da se vrnejo na delo, odrejanje dela s skrajšanim delovnim časom, vodenje evidence o izrabi delovnega časa delavca, administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti,…),” še pojasni Grlić.

Splošna ocena: Razmere za delavce so se izboljšale, a še vedno nepravila uporaba mask

Kot je še pojasnil za naš medij, so za zdaj ugotovili 131 kršitev glede izplačila kriznega dodatka, sicer pa ugotavljajo, da je bil v večini primerov izplačan; nadzori kažejo, da so bile prijave največkrat posledica nepravilnega razumevanja intervencijske zakonodaje, predvsem glede sorazmernega dela kriznega dodatka; ali pa so ugotavljali zamik izplačila. Prav tako so ugotovili 67 kršitev, ker je delodajalec delavca pozval, da se vrne na delo in o tem ni predhodno obvestil ZRSZ.

Nadzori kažejo, da so bile prijave največkrat posledica nepravilnega razumevanja intervencijske zakonodaje, predvsem glede sorazmernega dela kriznega dodatka; ali pa so ugotavljali zamik izplačila.

“Glede izvajanja ukrepov delodajalcev za zaščito zdravja in varnosti delavcev pa na splošno ugotavljamo, da so se razmere izboljšale, čeprav določeni delodajalci predlaganih ukrepov glede nujnosti preprečevanja širjenja koronavirusa še vedno ne prepoznajo kot nujno potrebne. V nadzorih inšpektorji pogosto ugotavljajo nepravilno uporabo zaščite dihal (npr. nošenje maske pod nosom, pod brado) in, da se zadostna razdalja med zaposlenimi ne zagotavlja dosledno,” še dodaja.

ZSSS ugotavlja več kršitev delavskih pravic

V Delavski svetovalnici so že pred časom pojasnili, da opažajo zatišje med delavci, ki se nanje v času drugega vala epidemije obračajo manj kot prej. Kot je tedaj povedal vodja svetovalnice Goran Lukić, jih skrbi, da je to posledica strahu. Podobnega mnenja so tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), kjer v času epidemije ugotavljajo vse več kršitev delavskih pravic.

“Zagotovo se položaj delavcev v času epidemije ni izboljšal, pač pa je tišina izraz povečanega strahu med njimi,” je za STA pred časom izpostavil Lukić. Čeprav sam konkretnih primerov ne pozna, ni prepričan, da ni primerov, ko bi zaposleni kljub stikom z okuženimi ali celo kljub okužbi zaradi strahu pred izgubo zaposlitve odhajali v službo. Pri tem pa po njegovih besedah ne gre za zavestno odločitev delavca, da bo namenoma širil okužbe, pač pa predvsem za strah v aktualnih razmerah.

“So pa bili tudi že primeri delavcev, ki so vedeli, da so okuženi in so o tem delodajalca pravilno obvestili, pa je ta komaj čakal, da jim da odpoved. Ali pa je delavcu strogo zabičal, da pri navajanju stikov ne izpostavlja podjetja,” je povedal Lukić.

Na sindikatu so  v preteklosti beležili tudi primere, ko so delavci med bolniškim staležem prejeli odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ponekod so morali zaposleni delo opravljati kljub odrejenemu čakanju na domu in za to prejemati zgolj 80-odstotno nadomestilo plače.

Delavi, ki imajo mlajše otroke, morali delati v popoldanskih izmenah

V preteklih tednih, je bilo veliko vprašanj staršev šolobveznih otrok, ki so vezana na pravico do neprihoda na delo zaradi višje sile, pouka od doma, zaprtja šol in vrtcev in podobno.

Med primeri kršitev so regijski sindikalni predstavniki ZSSS za STA navedli enega od večjih trgovcev, ki naj bi zaposlenim izdal navodilo, da pri koriščenju instituta višje sile zaradi varstva otroka ne gre za odločitev delavca, pač pa za presojo kadrovske službe. Tako so morali delavci, ki imajo mlajše otroke, delati v popoldanski izmeni.

V preteklih tednih, je bilo veliko vprašanj staršev šolobveznih otrok, ki so vezana na pravico do neprihoda na delo zaradi višje sile, pouka od doma, zaprtja šol in vrtcev in podobno.

Obstajajo tudi primeri, ko mora delavec dokazati, da se je okužil v službi, samo zato, da bi se delodajalec morda lahko izognil izplačilu stoodstotnega nadomestila plače. Odnosi med nekaterimi zaposlenimi in delodajalci v času krize so tako bolj napeti, pri čemer se je pri delavcih zvišala toleranca do kršitev in so pripravljeni marsikaj pogoltniti, opažajo v sindikatu.