V Sloveniji imamo veliko objektov, ki sodijo v kategorijo nedovoljene gradnje. Z Inšpektorata RS za okolje in prostor so sporočili, da sicer ne razpolagajo z informacijami o številu in lokacijah nelegalnih gradenj, imajo pa podatek o odprtih zadevah, ki jih inšpektorat rešuje. Uradno je namreč nedovoljen objekt (kamor sodijo nelegalni objekt, neskladni objekt in nevarni objekti) tak šele, ko o tem odloči pristojni inšpektor. “Gradbena inšpekcija Inšpektorata RS za okolje in prostor je imela 31. decembra 2021 v reševanju 8.245 upravnih inšpekcijskih zadev, ki so se nanašale na strokovni nadzor gradbene inšpekcije. V 4014 zadevah je bila izdana inšpekcijska odločba po 152. členu ZGO-1 ali 82. členu GZ (inšpekcijski ukrepi pri nelegalni gradnji oziroma nelegalnem objektu – odstranitev objekta/vzpostavitev v prejšnje stanje).”
Na vprašanje, na kak način poteka nadzor nad črnograditelji, na inšpektoratu odgovarjajo: “Gradbeni inšpektor mora ugotoviti dejansko stanje objekta in v ta namen lahko uporabi razna sredstva za dokazovanje (pregled na kraju samem, pregled dokumentacije, zaslišanje stranke in prič, določitev izvedenca, tolmača, GERK, PISO; itd).”
V monitoringu ugotovljena neskladja bodo inšpektorji lahko uporabili za nadaljnje postopke
Zakon o urejanju prostora določa, da mora Ministrstvo za okolje in prostor zagotoviti monitoring posegov v prostor. Zaradi tega so v okviru pilotnega projekta za implementacijo prostorske in gradbene zakonodaje, ki ga izvajajo v letih 2021 in 2022, testirali uporabnost različnih rezultatov daljinskega zaznavanja za potrebe izvajanja monitoringa, hkrati pa bodo izdelali tudi konceptualni načrt za vzpostavitev sistema, namenjenega spremljanju posegov v prostor. Začetek uporabe sistema je vezan na zagotovitev sredstev za njegovo implementacijo, zato bodo s projektom kandidirali za sredstva iz evropske kohezijske politike.
“Sistem monitoringa posegov v prostor ne bo omogočal pridobivanja različnih posnetkov, ampak bo z uporabo rezultatov daljinskega zaznavanja, terensko identifikacijo neskladij in z drugimi metodami omogočal zaznavanje sprememb v prostoru oziroma spremljanje stanja v prostoru, spremljanje izvajanja prostorskega načrtovanja, zaznavanje neskladij poseljenih zemljišč s stanjem v evidenci stavbnih zemljišč, zaznavanje neskladij stavb s stanjem v katastru nepremičnin in spremljanje izvajanja posegov v prostor na podlagi izdanih gradbenih dovoljenj,” so sporočili z ministrstva.
Dodajajo, da bo monitoring namenjen predvsem za nadzor nad posegi v prostor in za evidentiranje sprememb v prostoru. Ugotovljena neskladja oziroma nepravilnosti ne bodo predstavljale neposrednega povoda za ukrepanja, jih bodo pa inšpekcijske institucije lahko uporabile za nadaljnje postopke.
