Na pragu energetske krize in ob dejstvu, da se lahko kurilna sezona obeta že pred koncem tega meseca, se upravičeno sprašujemo, kako se bomo ogrevali to zimsko sezono. EU si je zadala da bodo njena skladišča plina do 1. novembra letos 80-odstotno napolnjena. Po podatkih Gas Infrastructure Europe so bila sredi minulega meseca 72,4-odstotno polna.

Slovenija svojih skladišč sploh nima

Cene plina že iz časa pred zaprtjem ruskega severnega toka strmo naraščajo, poraja pa se vprašanje, kako bi se Evropa znašla v primeru, da plina povsem zmanjka. Je namreč ključnega pomena pri ogrevanju, ostalih energentov pa ni dovolj, da bi z njimi pokrili vse potrebe, vštevši ogrevanje.

Za razliko od obveznih rezerv naftnih derivatov, je skladiščenje  in uporaba zemeljskega plina iz skladišč v Sloveniji v celoti komercialne narave.

Podatki minulega meseca sicer kažejo, da so skladišča nekaterih držav, denimo Portugalske, Poljske, Švedske ter Danske, zapolnjena več kot 90-odstotno. Slovenija skladišč plina nima, slovenska podjetja imajo večino zalog shranjenih v skladiščih avstrijskih podjetij. Medtem, ko je Nemčija s svojimi zalogami pohitela in že konec avgusta zaloge zapolnila do ravni, kot so jo pričakovali šele oktobra (preko 80-odstotkov).

Avstrija, na katero se v največji meri naslanja Slovenija, je bila konec avgusta pri 56,1 odstotka.

Države članice EU naj bi obenem zmanjšale porabo plina za 15 odstotkov med 1. avgustom in 31. marcem prihodnje leto glede na povprečno porabo v enakem obdobju v zadnjih petih letih.

Slovenija skladišč plina nima, slovenska podjetja imajo večino zalog shranjenih v skladiščih avstrijskih podjetij.

Tudi, kadar so skladišča povsem polna, še zdaleč na pokrijejo celotne potrebe po plinu na evropski ravni: “V EU je skladišč za cca 25% letne porabe plina v EU. Pozimi so nujno potrebna za dopolnitev dobav plina, ki poteka sicer primarno preko plinovodov in preko LNG terminalov,” so za maribor24.si pojasnili na Ministrstvu za infrastrukturo.

Zavod za blagovne rezerve skladišči le nekaj utekočinjenega naftnega plina

Slovenija v celoti uvaža zemeljski plin. “Dobavitelji imajo tako dolgoročne kot kratkoročne pogodbe. Viri zemeljskega plina so zelo različni in upamo, da bodo v zadostni meri nadomestili potencialno prekinitev dobav iz Rusije. V ta namen je bila tudi sprejeta uredba EU v zvezi z zmanjšano porabo plina za 15%, kar bi naj (na nivoju EU) zadoščalo za normalno dobavo plina čez zimo. Vsi se moramo zavedati, da je zmanjšana poraba plina pomemben element tako pri zanesljivi oskrbi kot pri določanju cen plina v prihodnje,” pojasnjujejo na Ministrstvu za infrastrukturo.

Nekaj zalog plina v Sloveniji kljub temu imamo, vendar gre le za utekočinjen naftni plin: “Zavod ne razpolaga s podatki o kapacitetah zalogovnikov za plin v Sloveniji in kakšnem odstotku bi bili ti zapolnjeni. Zavod v svojih zalogah skladišči le utekočinjen naftni plin (UNP), med tem ko zemeljskega plina ne skladišči, tovrstna skladišča za namen vzpostavljanja zalog zemeljskega plina na območju Republike Slovenije ne obstajajo,” pojasnjujejo na Zavodu RS za blagovne rezerve.

Zavod celoten utekočinjen naftni plin (UNP) skladišči na območju Republike Slovenije: “Podatki o točni prostorski porazdelitvi posameznega blaga državnih blagovnih rezerv, spadajo pod tajne podatke, v skladu z Zakonom o tajnih podatkih (pod stopnjo tajnosti »INTERNO«), zato vam teh podatkov žal ne smemo razkriti,” še pojasnjujejo a zavodu.

Omenjeni plin ni namenjen ogrevanju temveč gre za pogonsko gorivo.

Pripravljeni so ukrepi za obvladovanje krize?

Ministrstvo za infrastrukturo je v medresorsko usklajevanje konec avgusta dalo osnutek zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. V primeru ugotovljenega tveganja pri oskrbi z energijo so med drugim predvideni ukrepi za zmanjšanje porabe plina in elektrike in za zagotovitev dobav ter državno jamstvo za nakup plina zunaj EU.

Glede na osnutek, pripombe na katerega ministrstvo pričakuje do 26. septembra, bo lahko vlada v primeru dejanskih ali predvidenih motenj pri oskrbi z električno energijo in plinom razglasila višjo ali nižjo stopnjo tveganja pri oskrbi z energijo.

Nižja stopnja tveganja bo pomenila pripravo na krizo na področju oskrbe z energijo ter med drugim obveščanje energetskih družb in odjemalcev, naj se pripravijo na krizne razmere in izvedejo možne ukrepe.

Višja stopnja pa bo pomenila krizo na področju oskrbe z energijo, ker bodo že razglašene izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom in krizno stanje v sektorju električne energije, zaradi česar bo treba izkoristiti vse nacionalne potenciale za proizvodnjo električne energije in toplote.

Vlada bo lahko v primeru višje stopnje tveganja družbam v državni lasti s sklepom neposredno naložila izvedbo ukrepov za zanesljivo oskrbo z energijo.

V času razglašene višje stopnje tveganja se pri obratovanju elektrarn ter naprav za soproizvodnjo toplote in elektrike in drugih naprav, za katere je potrebno okoljevarstveno dovoljenje, zaradi zamenjave goriva ne bodo uporabljala določila iz okoljevarstvenih dovoljenj glede goriva in mejnih vrednosti emisij. Od določil okoljevarstvenih dovoljenj bodo lahko odstopali, dokler ne bo napovedano preseganje alarmnih vrednosti žveplovega dioksida ali dušikovega dioksida v zraku ali bodo te že presežene.

Ker lastnih zalog nimamo, je pripravljen tudi že predlog, predvidenih je do 300 milijonov evrov državnih jamstev za nakup plina v državah izven EU.

Predvidene dodatne rezerve ob nižji stopnji tveganja

Osnutek za primer razglašene nižje stopnje tveganja predvideva oblikovanje dodatnih rezerv nadomestnega goriva za plinske elektrarne za čas, ko bi morale proizvajati električno energijo, plina pa ne bi bilo na voljo. Do sproščanja teh dodatnih obveznih rezerv bi prišlo v razglašeni višji stopnji tveganja, in sicer do ravni, da bodo še zagotovljene obvezne zaloge nafte in naftnih derivatov (za 90 dni).

Osnutek predvideva, da bi si končni odjemalci prizadevali zmanjšati porabo plina in elektrike v obdobju od 1. oktobra 2022 do 31. marca 2023 za vsaj 15 odstotkov v primerjavi z njihovo povprečno porabo plina v obdobju od 1. oktobra do 31. marca v minulih petih letih.

Po osnutku bi morale državne družbe, ki bi investirale v proizvodne naprave za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije z instalirano močjo 250 ali več megavatov, polovični delež letno proizvedene električne energije razdeliti gospodinjskim odjemalcem v Sloveniji in oblikovati skupnost za oskrbo.

Vlada bo predvidoma lahko z uredbami določila temperaturo ogrevanja oz. hlajenja v javnih stavbah ter predpisala omejitve osvetljevanja stavb, prostorov ali površin, poroča STA.

Odjemalci plina se lahko od sistema odklopijo brez, da bi bili kaznovani

Skladno s pričakovano krizo in stopnjo tveganja je Ministrstvo za infrastrukturo pripravilo sveženj predlogov. Predvideno je, da bodo imeli odjemalci zemeljskega plina pravico, da se ne bodo priklopili oz. se bodo lahko odklopili od sistema za distribucijo plina ne glede na določbe o prioritetni rabi energentov, o obvezni priključitvi na omrežje za distribucijo plina in o obvezni uporaba plina za ogrevanje stavb in pripravo sanitarne tople vode, ki so določene v lokalnih energetskih konceptih, občinskih prostorskih načrtih ali drugih aktih lokalnih skupnosti, ter pri tem ne bodo plačali pogodbene kazni.

Po pogodbah o dobavi plina, veljavnih na dan uveljavitve zakona, ne bo dovoljeno zaračunavati kazni zaradi nižje porabe plina, kot je pogodbeno dogovorjena.

Elektriko za izgube na prenosnem in distribucijskem elektroenergetskem omrežju bodo v primeru, da bo cena na madžarski borzi zadnji dan junija tekočega leta za prihodnje leto presegala 120 evrov na megavatno uro, zagotavljali proizvajalci električne energije, ki so neposredno ali posredno v 100-odstotni državni lasti, in sicer po stroškovni ceni.