Vožnja z vlakom od Maribora do Ljubljane lahko traja več ur, kar je za mnoge zelo naporno in utrujajoče. Z najhitrejšim vlakom lahko sicer to pot opravimo v dveh urah, v prihodnosti pa bi se ta potovalni čas lahko še skrajšal.
Nekdanji minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je februarja 2021 napovedal pobudo za umeščanje hitre železniške povezave Maribor-Ljubljana-Koper. Sodeč po teh načrtih bi se lahko iz štajerske prestolnice v glavno mesto s hitrim vlakom pripeljali v zgolj 55 minutah.
Ta napoved je del Vizije 2050+, ki je strateški okvir za razvoj železnic v naslednjih 50 letih. Vizija 2050+ vsebinsko in časovno nadgrajuje veljavni Strategijo o razvoju prometa (2015) in Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v RS za obdobje do leta 2030 (Uradni list RS, št. 75/16 in 90/21) ter iz njiju izhajajoče akcijsko operativne načrte. Preverili smo, kakšno je trenutno stanje, glede zastavljenih ciljev.
Prometna politika se že snuje
Kot so za nas pojasnili na Ministrstvu za infrastrukturo, že izvajajo in snujejo prometno politiko v smeri posodobitve prometnih povezav, izboljšanja javnega potniškega prometa in trajnostne mobilnosti, ki je zajeta v dokumentu Vizija 2050+, ki obravnava razvoj železniške infrastrukture.
“V izdelavi so strokovne podlage za preučitev vzpostavitve konkurenčne železniške povezave skozi Slovenijo v smereh TEN-T in RFC koridorjev (smer sever–jug in zahod–vzhod), ki bodo predvidoma zaključene v mesecu marcu 2023,” so pojasnili.
Glavni namen naloge je ugotoviti, ali je primerno in upravičeno, z nacionalnega in mednarodnega vidika, da se zgradijo skozi Slovenijo proge za visoke hitrosti, tj. za hitrost 250 km/h, da sledimo ciljem EU. “Po potrditvi bodo znani podatki o vrednosti investicije in potrebnih vlaganjih ter časovni okvir, dinamika in prioritete za izvedbo,” so opozorili.
Glede na financiranje bi se cilji razvoja zamaknili za 10 do 20 let
Kot je zapisano v dokumentu z naslovom “Vizija 2050+ razvoj slovenskega železniškega prometa” iz leta 2021, je analiza finančne realizacije projektov na železnici pokazala, da je bila investicija v povprečju blizu 200 milijonov evrov na leto. “Doseganje ciljev je možno samo z zagotovitvijo precej večjih in stabilnih sredstev, ki so ocenjena na 450 milijonov evrov letno. Tako bi lahko dosegli ničelne emisije iz potniškega prometa do leta 2050,” so še zapisali.
Portal Finance so decembra lani poročale o tem, da naj bi v železniško infrastrukturo in promet investirali skupaj 566 milijonov evrov, kar je približno 200 milijonov več kot 2021, za ceste pa bo denarja manj.
Prvi investicijski cikel se je začel po letu 2010. Ta obsega predvsem nadgradnjo obstoječih prog z namenom odprave ozkih grl in izvedbe ukrepov, ki omogočajo zmogljivost za trenutni in pričakovani obseg prometa tovornih vlakov ter zagotavljajo doseganje TEN-T standardov. Drugi investicijski cikel zajema krajšanje potovalnega časa. Za ta cilj pa so predvidene nadgradnje obstoječih in gradnje novih prog.
V primeru, da bi bila vlaganja v povprečju okoli 300 milijonov evrov letno, bi se omenjeni cilj, in tudi drugi cilji razvoja mobilnosti zamaknili za 10 do 20 let.
Prioritetna območja razvoja železnice, Vir: Vizija 2050+ razvoj slovenskega železniškega omrežja
Umestitev železniške povezave v prostor traja med 5 do 10 let
Po izdelavi navedenih strokovnih podlag na študijski ravni je treba izvesti aktivnosti in postopke za umeščanje konkurenčne železniške povezave v prostor, kar glede na zakonske predpisane obveznosti in kompleksnost projekta v praksi traja 5 do 10 let. Kot prioriteta se izkazuje hitra povezava za hitrost 250 km/h med Ljubljano in Celjem ter nato do Maribora, na osnovi katere bo Direkcija RS za infrastrukturo pospešeno izvajala nadaljnje aktivnosti za umestitev nove hitre železniške povezave.
Ali je cilj ene ure uresničljiv, je odvisno od števila postaj
Cilj hitre železniške povezave na relaciji Maribor–Ljubljana je, da bi lahko z vlakom prišli v Ljubljano v roku ene ure: “Pri tem je treba poudariti, da bo ta cilj dosegljiv le v primeru, da se vlak ustavil le na določnih večjih postajah in ne na vseh postajališčih oziroma postajah, saj vsak postanek namreč predstavlja 2 do 3 minute.”
Predlog možnih novih smeri, Vir: Vizija 2050+ razvoj slovenskega železniškega omrežja
Obstoječa proga med Mariborom in Ljubljano omogoča hitrost za potniške vlake večinoma med 80 in 120 km/h, le na manjših odsekih je možna večja hitrost. Je pa obstoječo progo možno s postopki za umeščanje v prostor nadgraditi, ampak zaradi geografskih značilnosti terena le za hitrosti potniških vlakov do 160 km/h.
Trenutno traja najkrajša vožnja z vlakom med Ljubljano in Mariborom po obstoječem voznem redu 1 uro in 50 minut.
