Za Slovenijo predstavljata pust in pustovanje zelo pomembno dediščino. V preteklosti so se v pustne oprave oblačili le moški, danes pa se tudi ženske, predvsem pa otroci, ki opravijo obhode po domači in sosednjih vaseh. Na ta način domačinom in prijateljem zaželijo rodovitno in dobro letino, s hrupom in rožljanjem pa odganjajo vse slabo preteklega leta.
Podobnost in različnost pustnih šeg, ki se ves čas spreminjajo in prilagajajo času in prostoru, sta v Sloveniji opazni na vsakem koraku. Ohranjanje pustne tradicije in zagotavljanje občutka za identiteto nosilcev in njihovega okolja omogočata predvsem prisotnost in živost pustnih šeg.
Kurenti rožljajo že od 19. stoletja tudi po mestih
Kurenti ali koranti predstavljajo najbolj množični etnografski pustni lik, ki vsako leto v času od svečnice do pepelnice opravlja obhode po vaseh in mestih. Osnovni nosilci in izvajalci te dediščine izhajajo iz družinske skupnosti v vaseh in od 19. stoletja dalje s preseljevanjem ljudi tudi v mestih.
Po starodavnem izročilu so dedje prenašali obredje na sinove in vnuke, saj so le moški zmogli veliko fizične moči in napora pri nošenju težke kurentije ter boja z zlom.
Kot je zapisano na spletni strani Zveze društev kurentov, postaja kurent v sodobnem svetu tekmovalnosti, individualizma, egoizma in nerazumnega uničevanja okolja s svojo sporočilno vrednostjo ambasador socialnih in kulturnih sprememb, ki ljudi vrača v čase, ko je človek živel v sozvočju z naravo, rastlinstvom, živalstvom in sočlovekom. V lokalnem okolju je tako močno prisoten, da se z njegovim poslanstvom istovetijo mnoge socialne strukture. Upodobljen je v mnogih celostnih podobah podjetij, javnih pravnih oseb in civilno-družbenih organizacij.
Na etnografski in karnevalski povorki, ki nosita ime “kurentovanje”, simbolizira osrednji pustni lik, brez katerega si ni moč omisliti obeh dogodkov. Številni lokalni prebivalci se vedno bolj zavedajo te dediščine in v tej tradiciji prepoznajo mnogo modrosti, ki so jih poznali in spoštovali naši predniki in lahko veliko pripomorejo k izboljšanju kakovosti ne zgolj našega življenja, ampak vsega bivajočega.
Foto: Facebook, Kurentovanje.
S pokopom pusta pokopljemo vse slabo in prikličemo pomlad
Konec pustovanja oznanijo maškare, ki pustno lutko sežgejo ali vržejo v vodo, nekateri pa storijo kar oboje. Kako se zaključi pustovanje, je odvisno od običajev v določenem kraju. Pri pokopu pusta gre za simboliko; lutka predstavlja onostranstvo, s sežigom oziroma pokopom pa pokopljemo vse slabo in tako prikličemo pomlad. Če pusta niso pokopali na pustni torek, se to stori na pepelnično sredo.
Na Ptuju je slovo od pusta še posebej praznično. Opoldne občani odložijo delo in se pridružijo zabavam v mestu ter njegovih lokalih. Edinstven dogodek se velikokrat zavleče v pozne večerne ure.
Od 12.00 bo za zabavo skrbel DJ Stanč. Predaja oblasti se odvije ob 17.00, pokop pusta pa ob 18.00.
Z zažigom pusta se konča njegova vladavina in oblast se vrne v roke ljudstva ter ptujske županje. Zvonci kurentov pa bodo opolnoči utihnili skoraj za leto dni.
Na jutrišnjo pepelnično sredo začenjamo s pripravo na največji krščanski praznik
S pokopom pusta pa na jutrišnjo sredo, 22. februarja, začenjamo s postnim časom, ki nam prinaša 40-dnevno pripravo na praznovanje velike noči. Na pepelnično sredo po cerkvah duhovniki opravljajo obred pepeljenja. Verniku na glavo simbolično posujejo blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja. Pepel je znamenje minljivosti in človekove krhkosti, saj se ljudje po smrti spremenimo v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel znamenje pokore in prenovitve.
Postni čas je oblikovan na treh temeljih
Kot nam je povedal Marjan Pučko, župnik v Župniji sv. Lenarta v Slovenskih goricah, nas post vabi k temu, da se zazremo v človeško minljivost in hkrati večnost, ki jo prinaša praznik velike noči. »Bog nas odrešuje preko skrivnosti velikega četrtka, petka, sobote in nedelje, in sicer preko trpljenja, preizkušenj življenja. Da ne bi obupali in dejali, da boga ni, temveč da bi tudi v teh slabostih čutili božjo bližino.« Pučko še dodaja, da materialne stvari, ki jih nabiramo v življenju, ne pomenijo prav veliko, srečo, veselje in upanje nam prinaša tisto, kar je povedano že v velikem četrtku, to je daritev: »Biti dar drug drugemu, biti vzpodbuda. Zato je postni čas oblikovan na treh temeljih; prvi steber je molitev, drugi dobra dela in tretji odpoved.«
“Danes bi bila namesto 40 dni brez alkohola bolj aktualna akcija 40 dni brez socialnih omrežij ali računalniških iger”
Naš sogovornik pozdravlja vseslovensko akcijo 40 dni brez alkohola, čeprav je precej splošna in jo po navadi vzamemo samo kot akcijo. »Veroučencem večkrat povem, da so odpovedi namenjene temu, da dvignemo kvaliteto in veselje v našem življenju. Ni namen, da se odpovemo nečemu, kar je dobro za nas, temveč tistemu, kar nas omejuje. Lahko je to npr. 40 dni brez računalnika ali 40 dni po eno uro na dan brez telefona oziroma socialnih omrežij ali računalniških iger. V tem času lahko preberemo kakšno kvalitetno knjigo ali pa se družina, ki je čez leto razbita ob gledanju nadaljevank in poročil, zvečer zbere ob mizi in se druži, igra družabne igre, … To je smisel posta; da povrednotimo vrednote, ki jih živimo, da ugotovimo, da materialni svet, ki nas velikokrat zasužnjuje in oddaljuje, ni vse.«
Strogi post je na pepelnično sredo, 22. februarja, in na veliki petek, 7. aprila. Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se vzdržimo mesnih jedi. Velja za ljudi, stare od 18 do 60 let. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali je kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb…) post in zdržek odpadeta.
Kako pa Pučko komentira najpogostejšo asociacijo ob začetku postnega časa, to je, da zdaj 40 dni ne smemo jesti mesa? »Vsakemu, ki tako razmišlja, povem, da je pohvalno, če bo vzdržal toliko časa. Tega pa v takšni obliki nihče ne uči, res je sicer, da smo ob petkih povabljeni k zdržku od mesa. Ta zdržek naj bi nas navajal, da je še kaj drugega kot meso.« Namen posta pa ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z bogom prek molitve.
