Lastniki so francoskega buldoga Nera v Veterinarski center Pika pripeljali zaradi toplotnega udara, pregrel se je namreč na 42 stopinj celzija, kar je zaradi odpovedovanja organov komaj še združljivo z življenjem.
Lexi je krvodajalka, ki je na pomoč priskočila prvič, lastniki pa so jo na kliniko pripeljali takoj po klicu iz klinike. Lexi je nalogo opravila odlično in Nero je zaradi njene pomoči preživel.
Ker v Sloveniji nimamo veterinarske krvne banke, smo pri oskrbi s krvjo za transfuzije vezani na živali-krvodajalce, katerih lastniki so pripravljeni priskočiti na pomoč, ko se pojavi potreba po krvi. Kako pogosta je potreba po krvodajalcih v veterini pri nas in kako je urejena transfuzijska medicina?
Tačka daruje
V Sloveniji nimamo živalske krvne banke in kot kaže, je tudi še lep čas ne bo. Četudi bi z njo rešili veliko življenj štirinožcev, so stroški vzpostavitve zelo visoki. “V kolikor bi hoteli imeti profesionalno komercialno krvno banko z vsemi ustreznimi aparaturami – specializiranimi hladilniki, centrifugami za ločevanje produktov ter podobno – bi enota krvi stala med 300 in 400 evrov,” strošek ocenjujejo na Veterinarski zbornici.
Potrebe po krvi za muce in pse v Sloveniji trenutno rešujejo s projektom Tačka daruje. Vanj so vključene zainteresirane klinike in baza krvodajalcev.
K projektu Tačka daruje, ki deluje pod okriljem Veterinarske zbornice, se je do sedaj vključilo 54 veterinarskih organizacij, s Štajerske regije (vključno s Pomursko regijo) je v projekt vključenih 16 veterinarskih organizacij.
Na Veterinarskem centru Pika se nekajkrat na leto srečujejo s potrebo pacienta po transfuziji. “Med pacienti so tako muce kot tudi psi. Lastniki so vedno odzivni in pripravljeni s svojimi živalmi priskočiti na pomoč,” pojasni veterinarka Natalija Hercog Gerbec iz Veterinarskega centra Pika.
V bazi darovalcev je trenutno 215 štirinožcev, na Veterinarski zbornici pa si želijo, da bi jih bilo še več.
Klinika za male živali Veterinarske fakultete med tem letno izvede okrog 50 pasjih ter 10 mačjih transfuzij. V bazi darovalcev je trenutno 215 štirinožcev, na Veterinarski zbornici pa si želijo, da bi jih bilo še več.
“Med njimi so večinoma živali, ki so naključno rekrutirane preko prijateljev, katerih žival je potrebovala kri in se potem vpišejo v bazo, velikokrat pa se za vpis odločijo lastniki, katerih žival je nekoč potrebovala kri in imajo doma primernega ljubljenčka. V večini klinik je razobešeno gradivo in vabilo za vpis, včasih pa med pregledom naletimo na primerno žival in to omenimo lastniku,” pojasnjujejo veterinarji Veterinarske Fakultete.
Kdo je primeren za krvodajalca?
PSI:
- primerna teža več kot 25 kg
- starost od 1 do 8 let
- priporočljiv vitek vrat, ni pa nujno potreben
- priporočljiva mirna narava
- zdrav, v dobri kondiciji
- redno cepljen, dobiva redno zaščito proti notranjim zajedavcem
- zaščiten proti dirofilariozi (tj. srčni glisti)
- brez predhodnih transfuzij
MAČKE:
- telesna teža več kot 4 kg
- zdrava, v dobri kondiciji
- notranja mačka
- redno cepljena in brez črevesnih zajedavcev
- FeLV in FIV negativna, brez znakov FIP
- redna zaščita proti bolham
Kdaj živali potrebujejo transfuzijo?
Kot pri resno bolnih ljudeh, je tudi pri živalih transfuzija velikokrat edina rešitev za žival. Indikacij za transfuzijo je veliko, od obsežnih krvavitev ali pri rupturi katerega od organov do razpada rdečih krvničk, kar je pogosto denimo pri boleznih, ki jih prenašajo klopi ali kužnih boleznih.
Pasji krvodajalci morajo biti zdravi in težki vsaj 20 – 25 kilogramov.
Žal v Sloveniji nimamo možnosti separacije krvi (ločevanja na celice in plazmo), ker je oprema bistveno predraga za naše razmere. V kolikor bi bilo to mogoče, bi lahko uporabljali bistveno bolj “specializirano” obliko transfuzije.
Transfuzija je potrebna tudi pri zaužitju strupov za glodavce, pikih kače, čebel ali avtoimunem razpadu eritrocitov. “Žal v Sloveniji nimamo možnosti separacije krvi (ločevanja na celice in plazmo), ker je oprema bistveno predraga za naše razmere. V kolikor bi bilo to mogoče, bi lahko uporabljali bistveno bolj “specializirano” obliko transfuzije,” pojasnijo na Veterinarski zbornici.
Mačke lahko prejmejo pasjo kri
Kadar se ljudje ne razumejo med seboj, radi rečemo, da so kot pes in mačka. Potrebe po mačji transfuziji je manj, posledično je manj tudi krvodajalcev. Prav psi pa so tisti, ki s svojo krvjo lahko rešijo tudi mačje življenje.
Pasja kri je le začasna rešitev, kajti v mačjem organizmu se obdrži le nekaj dni in v življenju jo lahko mačka prejme le enkrat, v nasprotnem primeru je taka transfuzija lahko tudi usodna.
V mariborski Piki pasje krvi mačkam ne dajejo, na Veterinarski fakulteti pa je v nujnih primerih tudi to praksa. “Mačjih krvodajalcev je malo in čeprav so potrebe po transfuziji pri mačkah bistveno manjše, kot pri psih, se v urgentnih situacijah zgodi, da ne najdemo ustreznega krvodajalca, morda pa imamo pri roki ostanek pasje krvi ali pa svojega psa, ki mu lahko odvzamemo manjšo količino krvi. Pasja kri je le začasna rešitev, kajti v mačjem organizmu se obdrži le nekaj dni in v življenju jo lahko mačka prejme le enkrat, v nasprotnem primeru je taka transfuzija lahko tudi usodna.”
Pasjo kri lahko v urgentnih primerih prejme tudi mačka.
Odvzeto kri je potrebno čim prej porabiti, trombociti denimo ob pravilnem shranjevanju na preživijo dlje od 8 ur. V idealnih razmerah bi lahko pasjo kri shranjevali tudi do 3 tedne. Mačje krvi za zdaj ne shranjujejo.
Ker živalske krvne banke, kot kaže, še nekaj časa ne bo, bodo kužki in muce iz baze krvodajalcev življenja reševali na klic. Med tem pa velja razmisliti, ali je za podobno junaštvo morda primeren tudi vaš ljubljenček.
