Mnogi Slovenci se na hren spomnijo samo za veliko noč, saj je nepogrešljivi del velikonočnega zajtrka, pravi Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, in dodaja: “Pri nas na Štajerskem seveda ni tako. Govedina nima pravega okusa brez hrena. Čeprav ste si mnogi olajšali delo in kupujete hren v stekleničkah, naj vam povem, da ga na vrtu sploh ni težko pridelati. Le malo se je potrebno potruditi sredi rastne dobe, pa boste imeli debele in aromatične korene več čas na razpolago.” 

Kako se lotiti dela?

Miša Pušenjak pojasnjuje, da je najtežje priti do sadilnega materiala. “Najenostavneje je, da vam nekdo, ki ima hren na vrtu kot plevel, izkoplje nekaj dokaj debelih korenov in lahko začnete. Hren je sicer trajnica, a za tako debele korene, kot jih vidite v trgovinah in na tržnicah, ga pridelujemo na enoletni način. To pomeni, da korene vsako leto izkopljemo, si z njih poberemo tudi sadilni material in seveda pojemo. Začnete lahko tudi tako, da odrežete zgornji del korena, če vidite, da so na njem še ostanki listov. Tudi ta pogosto zraste v novo rastlino.”

Hren potrebuje dobro, globoko zemljo, uspeva pa tako v težkih, grudastih zemljah kakor tudi na peščenih zemljiščih. Peščena zemljišča je dobro obilno pognojiti s kompostom, ne pa s hlevskim gnojem, dobra izbira so tudi gredice, ki so bile z gnojem gnojene preteklo leto.

Hren potrebuje dobro, globoko zemljo, uspeva pa tako v težkih, grudastih zemljah kakor tudi na peščenih zemljiščih. Peščena zemljišča je dobro obilno pognojiti s kompostom, ne pa s hlevskim gnojem, dobra izbira so tudi gredice, ki so bile z gnojem gnojene preteklo leto. Kot vsem korenovkam, pa neposredno gnojenje z gnojem hrenu ne odgovarja. “Komposta lahko uporabite do 12 l/m2, lahko pa se odločite za kupljena organska gnojila, ki jih potresete in zadelate v celotno globino prekopavanja (25 cm) po navodilih na vrečah. Sama svetujem tudi, da uporabite nekaj kalijevega SULFATA (ne klorida), saj je okus hrena odvisen tudi od količine žvepla. Kot križnica pa ima hren tudi visoke potrebe po kaliju. Odvisno od analize, potrebujete od 20 – 60 dkg/10 m2 50% kalijevega sulfata.”

Če gredice pripravite jeseni, potem lahko spomladi sadite zelo zgodaj

“V kolobarju je potrebno paziti, da vsaj tri, bolje pa pet let pred tem, ni rasla križnica. Če sejete rastline za zeleni podor, to ne smejo biti gorjušica, redkev ali pa, kar priporočam, naj bodo posejane v mešanici s facelijo, ajdo, sončnicami in morda grašico ali kakšno enoletno deteljo. Tako ne bodo imele negativnega vliva na kolobar, zemljo pa bodo vseeno prerahljale.”

Sajenje

Hren pridelujemo iz manjših, stranskih korenin. Semena ni na trgu in se ga tudi ne prideluje. Sadilni material so za moški palec debele in okoli 20 – 30 cm dolge korenike. V običajni pridelavi jih režemo s spodnjega dela korena, ki ga izpulimo za prehrano. “Kot sem že povedala, lahko pričnete tudi z nekoliko debelejšimi korenikami s hrena, ki raste kot trajnica kje v kotu vrta. Naj bodo čim debelejše in dolge cca 20 cm (lahko tudi več). Dela se lahko lotimo tako spomladi kot jeseni. Najbolje je, da smo dovolj zgodnji (konec marca ali začetek aprila). Potem boste imeli od jeseni naprej svoj hren,” svetuje Pušenjakova.

Semena ni na trgu in se ga tudi ne prideluje. Sadilni material so za moški palec debele in okoli 20 – 30 cm dolge korenike.

Izkopljemo 20 – 25 cm globok jarek, v katerega korenike položimo vodoravno. Naj gledajo vse v isto smer. “Priporočam tudi, da si zapomnite, narišite, kako ste sadili, saj boste to potrebovali pri čiščenju korenov. V eni vrsti naj gledajo vsi spodnji deli korenov v eno smer, v naslednji v drugo. Tudi to vam bo kasneje prišlo prav.”

Sama menim, da bi bilo idealno, če bi imeli vrsto ali dve hrena ob gredici s krompirjem. Hren je namreč ovira za voluharje, pa tudi strune.

“Sama menim, da bi bilo idealno, če bi imeli vrsto ali dve hrena ob gredici s krompirjem. Hren je namreč ovira za voluharje, pa tudi strune. Med samimi koreninami, položenimi v tla, naj bo toliko prostora, kolikor so dolge. Med vrstami pa naj bo vsaj 50 cm. Ko smo korenine položili, jih prekrijte z zemljo. Do junija je potrebno samo odstranjevati plevele, mogoče zemljo enkrat prerahljati.”

Nujno je čiščenje korenov v juniju

Miša Pušenjak nadaljuje: “Do sedaj verjetno niste zvedeli nič novega. Ta del pa so mnogi pozabili, čeprav so naše babice to že poznale. Zdaj pride prav tisto opozorilo, da so vsi koreni ob sajenju obrnjeni v isto smer. Ko doseže zelena rozeta nekje 5 – 10 listov, velikost pa 40 cm (ni potrebna takšna natančnost), skratka, ko je rozeta nekje do pol poti rasti, se lotimo čiščenja korena. Če boste to naredili, bo koren debel, raven, brez stranskih korenin, torej tak, kot ga najdete na policah trgovin.”

Miša Pušenjak

“Na gredo se postavite tako, da boste imeli liste rastline v vrsti med nogami v smeri, kot ste posadili korenine v tla. Previdno dvignite celotno rastlino iz zemlje tako, da bo v zemlji samo še konec korena. Nato odstranite prav vse stranske korenine, ne glede na debelino le-teh, tudi najtanjši laski bodo jeseni stranske korenine. Nato položite rastlino nazaj v zemljo in nanjo nasujte veliko zemlje. Nič se ne bojte, naj samo konice listov gledajo iz nje. Najbolje je, da osujete kar celo vrsto, da bodo rastline rasle v grebenu (kot krompir).”

Tega dela se je najbolje lotiti v oblačnem vremenu

Zdaj vidite, zakaj mora biti gnojilo pomešano z zemljo v vsej globini rasti. Korenine, ki bodo jemale hranila in vodo iz tal, ostanejo samo v spodnjem delu korena, ki je nekje 20 cm v globini po osipavanju. Naša sogovornica svetuje, da lahko zdaj dodamo tudi nekaj komposta, na vse skupaj pa tudi zastirko – odličen je sveže nakošen gabez, pa tudi gozdna praprot. Seveda pa velja tudi pokošena trava z zelenice ali druge sveže rastline.

Ostrina hrena je odvisna od količine žvepla, ki je hrenu poleti na razpolago, pa tudi od namakanja. Hren je potrebno namakati, saj v suši postane preoster, skoraj neužiten.

Ostrina hrena je odvisna od količine žvepla, ki je hrenu poleti na razpolago, pa tudi od namakanja. Hren je potrebno namakati, saj v suši postane preoster, skoraj neužiten. Tudi grenkoba je posledica suše.

Izkop pridelka

Pridelek izkopavamo od oktobra naprej sproti, koliko hrena potrebujemo. Hren sicer prezimi, ni nujno jesensko spravilo. A ko je zemlja zamrznjena, je nedosegljiv. Zato gaje bolje izkopati pozno jeseni, novembra, morda celo decembra. “Za izkopavanje uporabite vile, ne lopato. Iz zemlje spravite cele korene, kolikor je možno, prav vse, ne samo dela. Če se vam spodaj odlomi, poiščite in izkopljite tudi zlomljen del.”

Za izkopavanje uporabite vile, ne lopato. Iz zemlje spravite cele korene, kolikor je možno, prav vse, ne samo dela. Če se vam spodaj odlomi, poiščite in izkopljite tudi zlomljen del.

“To je potrebno iz dveh pomembnih razlogov. Prvi je ta, da vsaka polomljena, v zemlji pozabljena korenina požene in je lahko naslednje leto nadležen plevel. Ker je globoka, je puljenje zahtevno in težavno opravilo. Drugi, pomemben razlog pa je, da se prav s spodnjega dela korena nabere sadilni material za naprej. Če ste korene junija dobro očistili, se samo na spodnjem delu, ki ste ga pustili, oblikuje več stranskih korenin. Le-te potem porežite in vse, debelejše od palca in dolge vsaj 20 cm, shranite kot sadilni material. Debeli, gladki del korena kar odrežite in shranite posebej.”

Skladiščenje hrena

Hren hranimo tako kot vsako korenovko, to je pri temperaturah okoli 0 stopinj Celzija in v vlažnem (do 90%) prostoru, kleteh. “Priporočam hranjenje v pesku, žagovini ali listju, da korenine ohranijo zračno vlago. Sadilni material lahko položite v plitve zabojčke in ga prav tako hranite v pesku, žagovini, zemlji, listju, slami … do pomladi,” svetuje Pušenjakova.

Priporočam hranjenje v pesku, žagovini ali listju, da korenine ohranijo zračno vlago. Sadilni material lahko položite v plitve zabojčke in ga prav tako hranite v pesku, žagovini, zemlji, listju, slami … do pomladi.

Po izkopu je potrebno korene najprej osušiti, nikakor jih ne čistimo zemlje in drugega z vodo. Izberite hladen, temen in zračen prostor. Ko se dovolj osušijo, odstranite z njih ostanke zemlje in jih shranite v kleteh. Obnesejo se tudi zasipnice. Posebej sadilni material lahko zakopljete v mrežasti vrečah (ne PVC) nekam v zemljo ali pesek tudi na prostem.

Najboljši je sveže nariban

Najboljši je sveže nariban, narezan. Lahko pa ga seveda tudi naribate in shranite v slanici ali kisu. “Vse križnice so poznane po tem, da vsebujejo veliko žvepla, v hrenu pa se ga nakopiči največ. Od tod tudi njegova ostrina. Zato pa nam očisti dihala, prežene sluzi iz dihalnega sistema, da lažje zadihamo. Razkuži in očisti nam tudi ves prebavni trakt. Zato je kombinacija hrena in težkih, mastnih in prekajenih jedil ob velikonočnih praznikih dobrodošla.”

Zato pa nam očisti dihala, prežene sluzi iz dihalnega sistema, da lažje zadihamo. Razkuži in očisti nam tudi ves prebavni trakt. Zato je kombinacija hrena in težkih, mastnih in prekajenih jedil ob velikonočnih praznikih dobrodošla.

Užitni pa so tudi mladi hrenovi listi in poganjki, ki jih lahko mešamo z drugo mlado zelenjavo spomladi. Vsebujejo veliko vitamina C, beta karotina in drugih koristnih sestavin.

Hren ima tudi vlogo pri naravnem varstvu rastlin

Liste hrena lahko uporabljamo tudi za naravno varstvu rastlin. Je edini pripravek, ki deluje na sivo in belo plesen ter na monilijo. Zato ga je dobro imeti na vsakem vrtu.

S temi pripravki je zelo priporočljivo občasno zaliti čebulnice, tudi okrasne rastline po cvetenju. Tudi česen in čebula v vlažnem vremenu manj gnijeta s pomočjo omenjenih pripravkov.

“Iz zelenih listov lahko preprosto skuhamo čaj. 500 gramov zelenih listov prelijemo z vrelo vodo (1 – 5 l) in pustimo stati 15 minut. Odcedimo in ohladimo. Prevrelko pa naredimo tako, da 300 gramov rastlinskih delov prelijemo z 10 l vode in pustimo stati na toplem tako dolgo, da se tekočina preneha peniti. Odcedimo in uporabimo. Redčenje ni potrebno. S temi pripravki je zelo priporočljivo občasno zaliti čebulnice, tudi okrasne rastline po cvetenju. Tudi česen in čebula v vlažnem vremenu manj gnijeta s pomočjo omenjenih pripravkov,” zaključuje naša sogovornica Miša Pušenjak.

Kmetija Martinec spada med največje pridelovalce hrena pri nas

Boštjan Martinec iz Satahovcev 51 pri Murski Soboti sodi med največje pridelovalce hrena pri nas. V dobrih letih je imel s hrenom zasajenih tudi do 16 hektarjev njivskih površin, v lanskem letu jih je bilo 5. “Na naši kmetiji hren posadimo okoli 10. aprila, jeseni, ko pospravljamo ostale pridelke, pa lahko izkopljemo tudi hren. Sicer tudi prezimi, tako da ni nujno, da ga jeseni pospravimo. Mi smo denimo večino hrena izkopali tik pred letošnjimi velikonočnimi prazniki.”

Največ povpraševanja po hrenu je seveda v času velikonočnih praznikov, nekaj tudi ob božiču, čez leto pa je zanj malo zanimanja. Pridelujemo 100- odstotni slovenski hren, saj iz izoranih korenik tudi sami naredimo nove sadike.

Martinec dodaja, da pridelava hrena zahteva veliko ročnega in fizičnega dela na njivi, ki se začne z okopavanjem, nato pobiranjem na njivi ob spravilu, zlasti pa doma, ko se hren sortira, pere, obrezuje in pakira, torej pripravlja za prodajo. Sam, kot pravi, s hrenom oskrbuje nekatere večje trgovine, kot so Mercator, Spar in Lidl, nekaj pa ga izvozi tudi v sosednjo Avstrijo. “Največ povpraševanja po hrenu je seveda v času velikonočnih praznikov, nekaj tudi ob božiču, čez leto pa je zanj malo zanimanja. Pridelujemo 100- odstotni slovenski hren, saj iz izoranih korenik tudi sami naredimo nove sadike.”

Pred leti so večino slovenskega hrena kupili Avstrijci

Martinec se spominja časov, ko je bilo na njegovih njivah zasajenega bistveno več hrena kot danes: “Dela je bilo ogromno, takrat smo ga veliko izkopali že v zimskem času, saj vsega nismo mogli postoriti tik pred veliko nočjo. Takrat so večino hrena kupili Avstrijci. V tistih časih smo še sodelovali s Kmetijsko zadrugo Lenart, ki je hren od nas odkupila in ga prodala naprej v Avstrijo. Zdi se mi, da so ga veliko primerih Avstrijci samo očistili, zapakirali in ga pripeljali nazaj v Slovenijo, podobno kot to počnejo z lesom ali mesom. Kmalu nato se je začelo pojavljati vedno več pridelovalcev hrena, trg se je zasičil, zato smo tudi mi zmanjšali pridelavo.”

V tistih časih smo še sodelovali s Kmetijsko zadrugo Lenart, ki je hren od nas odkupila in ga prodala naprej v Avstrijo. Zdi se mi, da so ga veliko primerih Avstrijci samo očistili, zapakirali in ga pripeljali nazaj v Slovenijo, podobno kot to počnejo z lesom ali mesom.

“Zdaj pa opažam, da marsikdo do dejavnost opušča oziroma prideluje zelo malo. Pred leti, ko je bil trg s hrenom prenasičen, ni nihče govoril o tem, da ga je preveč. Ubrali so drugo taktiko. V hrenu so začeli iskati pesticide in ostale “čudne” elemente, za katere še nikoli nismo slišali. To so govoril samo takrat, zdaj, ko je zasajenih manj površin s hrenom, več nihče ne govori o tem.”