Poletni meseci na ceste praviloma privabijo več motoristov, visoke temperature pa lahko vplivajo na zbranost in stopnjo utrujenosti pri vožnji motorja. Motorist mora biti vsak trenutek pozoren na več stvari sočasno, za vožnjo so potrebne tudi različne spretnosti. Vožnja motorja tako zahteva poleg poznavanja motorja in upoštevanja pravil še zelo dobro psihofizično pripravljenost. Ob ugodnih razmerah na cesti naj motoristi ne pozabijo, da sončno in suho vreme lahko prekinejo poletne nevihte ali celo neurja s točo, ki vozne razmere lahko v hipu spremenijo, še opozarja Agencija za varnost prometa.

Največ motoristov je v prometnih nesrečah umrlo ob sobotah in nedeljah

Število registriranih enoslednih motornih vozil se je sicer v zadnjem 10-letnem obdobju povečalo iz 86.826 na 127.272. Značilno za prometne nesreče voznikov enoslednih motornih vozil je, da se pripetijo predvsem v toplih mesecih oz. v času motoristične sezone med aprilom in oktobrom, največkrat med petkom in nedeljo. V letu 2020 je največ voznikov enoslednih motornih vozil umrlo ob sobotah (5 umrlih) in nedeljah (6 umrlih). V zadnjih dveh letih (2019-2020) je v prometnih nesrečah umrlo 45 voznikov enoslednih motornih vozil, vsi, razen ene mopedistke, so bili moški. Delež od vseh smrtnih žrtev prometnih nesreč je narasel iz 22,5 % v 2019 na 27,5 % v 2020.

V zadnjih dveh letih (2019-2020) je v prometnih nesrečah umrlo 45 voznikov enoslednih motornih vozil, vsi, razen ene mopedistke, so bili moški.

Skoraj tri četrtine (73 %) voznikov enoslednih motornih vozil je v letu 2020 nesrečo, v kateri so izgubili življenje, tudi povzročilo, enako je tudi 5-letno povprečje. V obdobju zadnjih 5 let je bilo največ povzročiteljev prometnih nesreč v starostni skupini med 35. in 44. letom. Za posledicami teh prometnih nesreč je umrlo največ, 21 udeležencev. Kot glavna vzroka za nastanek prometne nesreče izstopata neprilagojena hitrost in nepravilna stran/smer vožnje, še sporočajo z Javne agencije RS za varnost prometa.

Kdaj se je potrebno odločiti za izvlečenje poškodovanca?

Zastavlja pa se vprašanje, kako ravnamo, ko naletimo na prometno nesrečo z udeležbo motorista? To in še nekatera druga vprašanja smo zastavili Maticu Arnejčiču, dipl. zn., sicer vodji reševalne službe Zdravstvenega doma Lenart.

Zaradi mehanike poškodbe, motoristu vedno zavarujemo glavo, tako da ga primemo z obema rokama za glavo (čelado), vedno pristopamo iz sprednje strani, da preprečimo premikanje glave.

Arnejčič poudarja, da najprej vedno poskrbimo za svojo varnost in varnost udeležencev v prometni nesreči. “Zavarujemo kraj prometne nesreče, prepoznamo nevarnosti iz okolja ali neposredne nevarnosti: razlita tekočina, nevarnost gorečega vozila, … V primeru, da preti nevarnost iz okolice ali neposredna nevarnost, rešujemo življenje pred nastankom dodatnih poškodb – hitra ekstrikacija oz. izvlečenje poškodovanca. Ko smo prepričani, da je varno, pristopimo do motorista. Zaradi mehanike poškodbe, motoristu vedno zavarujemo glavo, tako da ga primemo z obema rokama za glavo (čelado), vedno pristopamo iz sprednje strani, da preprečimo premikanje glave. Ko smo glavo zavarovali, se prepričamo, ali nam lahko poškodovani pove, kaj se je zgodilo oz. ali je pri zavesti. Če je pri zavesti, poiščemo oz. pokličemo pomoč drugih ljudi, da nam pomagajo varovati glavo ter pokličejo reševalce na številko 112. Glavo varujemo do prihoda reševalne ekipe. Če poškodovani ni pri zavesti in ne kaže znakov življenja, pokličemo 112 in pričnemo z oživljanjem. Glede merjenja vitalnih funkcij ocenimo zavest, dihanje ter srčni utrip.”

Poškodovanemu motoristu snamemo čelado, če je potrebno oživljanje, če se začne dušiti ali bruhati

Ob tem naš sogovornik dodaja, da čelade laiki v večini primerov ne snemajo, saj lahko zaradi neznanja v povezavi s pravilnim snemanjem čelade in varovanja vratne hrbtenice pride do dodatnih poškodb le-te. “Če je čelada preklopnega tipa, lahko čelado le odpremo vendar ves čas varujemo glavo z prijemom.”

Premikanje poškodovanca oziroma motorista je potrebno le v izjemnih okoliščinah, če mu preti nevarnost iz okolice, promet, goreče vozilo, voda, iztečene tekočine iz vozila itd.

“Premikanje poškodovanca oziroma motorista je potrebno le v izjemnih okoliščinah, če mu preti nevarnost iz okolice, promet, goreče vozilo, voda, iztečene tekočine iz vozila itd. Ko je vprašanje prometne nesreče, v kateri je udeležen motorist, vemo, da so poškodbe motorista v večini primerov zelo hude. Takšnega poškodovanca ne premikamo, le poskrbimo za zaščito glave in vratne hrbtenice, ocenimo zavest, dihanje ter srčni utrip,” še pojasnjuje Arnejčič.  Čelada se izjemoma lahko sname, če smo za to strokovno usposobljeni, oziroma v primeru, ko je potrebno poškodovanega pričeti oživljati, ali v izjemnih okoliščinah, ko se poškodovani prične dušiti, ali obstaja nevarnost, da prične bruhati in bi se pri tem lahko zadušil.

Pravilen pristop do poškodovanca in snemanje čelade

Matic Arnejčič svetuje, da je do poškodovanca potrebno pristopiti iz sprednje strani, s čimer preprečimo premikanje glave, saj bi nas motorist lahko začel iskat s pogledom. “Spustimo se na kolena, primemo in fiksiramo glavo preko čelade, če je možno prosimo nekoga, da čelado oz. glavo preprime in fiksira. To stori tako, da poklekne za poškodovančevo glavo, jo preprime, kjer smo držali mi, in fiksira. Pomočnik drži glavo na miru (fiksiran položaj), sami preverimo, ali se poškodovanec odziva, je živ. Nato z eno roko primemo bradni del čelade, odpremo vizir ter preverimo dihanje ter utrip – za to ne porabimo več kot 10 sekund. Če je poškodovanec pri zavesti in kaže znake življenja, ga pustimo v tem položaju in varujemo glavo do prihoda reševalcev.”

Ko smo prepričani, da je glava fiksirana, drugi pomočnik iz zadnje strani prime čelado za spodnja dva robova in jo čim bolj razširi, koliko je mogoče.

Če poškodovanec ne kaže znakov življenja, začnemo s snemanjem zaščitne čelade. “Najprej odpremo zaščitni pašček, če tega ne uspemo oziroma ne znamo, previdno in kontrolirano prerežemo pašček. Preklopno čelado snemamo nekoliko drugače; poiščemo mehanizem za odpiranje bradnega dela čelade in jo dvignemo (odpremo). Pri integralni čeladi sprostimo samo pašček. Sedaj moramo fiksirati čeljust in zatilni del. To storimo tako, da tisti, ki do sedaj ni fiksiral glave in je preverjal zavest, dihanje, utrip ter odpiral pašček ali bradni del čelade, z eno roko fiksira spodnji del čeljusti, z drugo pa zatilni del, čvrsto prime in poskrbi da je glava fiksirana. Ko smo prepričani, da je glava fiksirana, drugi pomočnik iz zadnje strani prime čelado za spodnja dva robova in jo čim bolj razširi, koliko je mogoče. Previdno prične s snemanjem čelade z glave. Ko je čelado snel, jo čim prej odloži ter preprime glavo in jo fiksira, kot jo je fiksiral pred začetkom snemanja čelade z glave. Drugi pomočnik prične z neodložljivimi stvarmi za reševanje življenja poškodovanega.”

Pri prometnih nesrečah z udeležbo motoristov vedno sumimo na poškodbo hrbtenice in glave

Pri motoristih gre po navadi za zelo velike hitrosti ter sile, ki delujejo v primeru padca, trka, zdrsa na telo. “Zaradi cestne infrastrukture, vozil, ki pripeljejo nasproti, raznih vodnih jaškov, ograj, … najpogosteje pride do trka v omenjene ovire. Pri tem ne moremo zanemariti hitrosti in ob trku so posledice za večino zelo hude, če ne usodne. Poškodbe, ki nastanejo, so težko opredeljive, vedno moramo posumiti na poškodbo hrbtenice in glave. Dejansko pa so poškodbe politraume, kar pomeni, da zajemajo več različnih poškodb telesa,” zaključuje naš sogovornik Matic Arnejčič.

Preverili smo še, ali motoristi lahko prehitevajo stoječo kolono vozil

Ne samo, da je v poletnih mesecih na cestah bistveno več motoristov, ti tudi velikokrat prehitevajo stoječe kolone vozil. Marsikdo se sprašuje, ali je to skladno z določbami Zakona o pravilih cestnega prometa. Iz Agencije za varnost prometa so nam glede tega sporočili, da se le nekaj določb Zakona o pravilih cestnega prometa nanaša izključno na motorna kolesa ali širše na enosledna vozla, med katera spadajo tudi motorna kolesa. V poglavju o pravilih cestnega prometa so naslednje določbe:

  • 34. člen določa, da morata voznik in potnik na motornem kolesu obvezno med vožnjo nositi na glavi ustrezno pripeto homologirano zaščitno motoristično čelado. Homologirane zaščitne motoristične čelade ni potrebno uporabljati vozniku in potniku na vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom, ki izpolnjuje pogoje, predpisane s posebnim predpisom, kadar uporabljata v vozilo vgrajeni zadrževalni sistem.
  • 45. člen določa, da mora voznik enoslednega vozila voziti tako, da ne zmanjšuje stabilnosti vozila, zlasti ne sme izpuščati krmila ali se voziti po enem kolesu.
  • 53. člen določa za enosledna vozila izjemo glede prepovedi vožnje mimo kolone vozil, ustavljene na smernem vozišču, če se voznik po vožnji mimo ne bi mogel varno in brez oviranja vrniti na smerno vozišče za vožnjo v smeri, v kateri vozi, ali nadaljevati vožnje po prometnem pasu, po katerem vozi. Če je v takšnem primeru na smernem vozišču dovolj prostora, lahko voznik enoslednega vozila s primerno hitrostjo in pazljivostjo vozi mimo ustavljenega vozila ali kolone vozil po desni strani, razen če so se vozila v koloni ustavila pred križiščem.

Poenostavljeno povedano, motoristi kolono lahko prehitijo, razen pred križiščem. Prav tako lahko prehitevajo kolono vozil pred mejnimi prehodi. Nekateri to utemeljujejo tudi s tem, da je mirovanje na soncu za motoriste lahko zelo nevarno. 

Poenostavljeno povedano, motoristi kolono lahko prehitijo, razen pred križiščem. Prav tako lahko prehitevajo kolono vozil pred mejnimi prehodi. Nekateri to utemeljujejo tudi s tem, da je mirovanje na soncu za motoriste lahko zelo nevarno.