Slovenija

DNEVNA: Koliko bodo zavarovalnice izplačale oškodovancem poplav?

Rebeka Krevs, 12.08.23 ob 04:00

Neurja, ki se v letošnjem poletju kar vrstijo, so povzročila že ogromno škode zaradi česar imajo v zavarovalnicah polne roke dela.

DNEVNA: Koliko bodo zavarovalnice izplačale oškodovancem poplav?

Neurja, ki se v letošnjem poletju kar vrstijo, so povzročila že ogromno škode zaradi česar imajo v zavarovalnicah polne roke dela. Medtem ko še vedno prihajajo prijave škode po neurjih v juliju, se že pripravljajo na nov val zahtevkov zaradi še večje škode, ki so jih poplave in plazovi povzročili v teh dneh. Kot nam pojasnijo pri zavarovalnici Generali, so iz naslova poplav prejeli okrog 1000 prijav škode, od tega približno 20 odstotkov za škode na avtomobilih, vendar številke še niso dokončne, saj bodo prijave škod sprejemali še v naslednjih tednih. Tudi pri zavarovalnici Triglav je po znanih informacijah škoda na premoženju velika in množična. ”Dokončna ocena škode na premoženju, ki so jo zaradi poletnih ujm utrpele stranke Skupine Triglav, bo znana, ko se bodo umirile vremenske razmere oziroma njihove posledice in bo možen postopek popisa in cenitve škod,” so še dodali.

Poplava vključena v višjih paketih kritja

Osnovni paketi zavarovanj, ki ga sklene večina, zajema le škodo zaradi požara, viharja in toče, medtem ko je poplava po večini vključena v višjih paketih kritij, a le do določenega limita ali do višine zavarovalne vsote. Večina zavarovancev ima po ocenah zavarovalnic sklenjeno zavarovanje poplav in izliva meteornih vod na tako imenovani prvi riziko, kjer zavarovalnice same določijo najvišjo zavarovalno vsoto. V paketih zavarovanja doma se te gibljejo okoli 6000 evrov za poplavo in okoli 4000 evrov za posledice izliva meteornih vod. Zavarovalnice v primeru škodnih dogodkov ne glede na dejansko višino škode zavarovancem izplačajo le dogovorjeno zavarovalno vsoto, skupaj torej okoli 10.000 evrov. Marsikdo pa pri sklepanju zavarovanja ni pozoren tudi na razliko med poplavo in izlivom vode, zato so mnogi sedaj razočarani, da zavarovanja za poplavo sploh nimajo ali pa to, ki ga imajo, ne bo pokrilo škode, ki so jo utrpeli. Premier Robert Golob je v četrtkovi oddaji 24ur ZVEČER že napovedal pogovor z zavarovalnicami, da bodo maksimalno prisluhnile potrebam teh ljudi.

Pri poplavi zavarovanje krije škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh med poplavo ali neposredno po tem, ko je voda odtekla ali zaradi nenadnega vdora talne vode v zavarovano stavbo. Kritje izliv vode pa je običajna in zelo pogosta nevarnost v nepremičninah in je velikokrat vključen v osnovni zavarovalni paket. Med najbolj pogoste vzroke izliva vode se šteje izliv vode zaradi loma cevi, izliv vode zaradi zamašitve dovodnih in odvodnih cevi ter izliv vode zaradi dotrajanosti in izrabljenosti vodovodnih cevi.

Zavarovalnica Triglav ocenjuje, da okoli tretjina nepremičnin v Sloveniji, ki so v lasti fizičnih oseb, še vedno ni zavarovanih za nobeno nevarnost, medtem ko je med njihovimi strankami, ki imajo sklenjeno zavarovanje doma, manj kot polovica takšnih, ki so nepremičnino dodatno zavarovale tudi za kritje škod zaradi poplavne in meteorne vode. ”Žal so bila v zadnjih masovnih naravnih nesrečah oškodovana tudi velika področja, kjer so številni živeli v prepričanju, da tam do škode zaradi poplave sploh ne more priti, zato niso imeli sklenjenega zavarovanja poplave oz. ga kljub možnosti niso povišali,” še dodajo pri zavarovalnici Generali. Urbanist Marko Fatur iz Ljubljanskega urbanističnega zavoda (LUZ) je v oddaji Odmevi opozoril, da že zadnjih 70 let gradimo na prostoru, ki je namenjen rekam, kar je po njegovem mnenju ključni razlog za ogromno škode po poplavah. ”Prostora za vodo je bistveno manj. Določena območja smo pozidali, ta območja smo potem popločili, in s tem povzročil samo hitrejši odtok,” pojasni. Pri tem še doda, da se bodo morale gradnje umakniti iz določenih vodnih območij.

Posledice poplav Vir: PGD Markovci

Ali je res, da na območjih, kjer so poplave pogoste, ni mogoče sklepati zavarovanj poplav? Zavarovalnici odgovarjata, da to velja le za zavarovalne kraje, kjer je v zadnjih 10-ih letih poplavljalo več kot 5-krat. ”Zavarovalnica za vsak rizik ustrezno oceni tveganje in pri tem glede na pogostost poplavljana tudi prilagodi premijo. Vsako zavarovanje pa se lahko sklene le za vse negotove, nepričakovane ter od zavarovančeve volje (in volje ostalih zainteresiranih) neodvisne dogodke, ki niso hkrati tudi že v nastajanju,” še dodajo.  Kako pa je v primeru razglasitve naravnih katastrof? Zavarovalnica Triglav odgovarja, da je namen premoženjskega zavarovanja povračilo škode, ki nastane na zavarovančevem premoženju. Vendar pa zavarovanec iz sklenjene zavarovalne pogodbe nikoli ne more prejeti več, kot je utrpel škode. ”Če zavarovanec del škode že dobi povrnjeno skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, se izplačilo zavarovalnine temu primerno zmanjša.”

Za oceno škode ni potrebno čakati cenilca

Marsikoga je zbegalo sporočilo Zavarovalniškega združenja Slovenije, da naj, če je le mogoče poplavljene in uničene predmete spravijo do prihoda cenilca. Nekateri so namreč v času sanacije poškodovane stvari že odvrgli. Kot pojasnjuje Generali za začetek sanacije ni treba čakati do prihoda cenilca, strankam pa svetujejo da vso škodo dokumentirajo. ”Enostavnejše sanacije se lahko zavarovanec loti sam, saj ob manjših škodah ogled cenilca na lokaciji ni nujno potreben. Na podlagi dokumentacije (torej fotografij in spiska poškodovanih stvari in poškodb) cenilec presodi, če je potreben ogled na lokaciji, ali bo zadostoval ogled na daljavo preko video klica oziroma bo škoda izplačana na osnovi posredovanih fotografij. Škodo namreč lahko zavarovanec prijavi tudi po izvedeni obnovi,” so zapisali pri zavarovalnici.

Zavarovalnica Triglav na terenu sicer opaža, da so stranke s fotografiranjem v veliki meri dokumentirale potek naravnih nesreč in škodo na njihovem premoženju. ”V primerih, ko zavarovanci nimajo niti fotografij ali drugih dokazil o poškodovanih predmetih, pa pri oceni škode izhajamo iz ogleda obstoječega stanja in na podlagi pogovorov s stranko,” še dodajo.

Zavarovalnici pojasnjujeta, da lahko stranke večje kose pohištva, npr. kavče, omare, postelje, vzmetnice, odpeljejo na deponijo, vendar pa morajo za oceno škode dati čim natančnejše podatke o teh stvareh, medtem ko tehnično opremo, npr. računalnike, stroje, če je le možno, shranijo, saj so vrednosti zelo različne, včasih zelo visoke. Ker marsikje poškodovanih stvari ni mogoče shraniti, so fotografije poškodovanih stvari zelo pomembne.

”Popis uničenih in poškodovanih stvari z oceno vrednosti pa lahko bistveno pospeši postopek reševanja škodnega primera (in posledično tudi izplačilo), zato tako svetujemo zavarovancem. Obenem dokumentiranje škode zavarovancem omogoča, da se lahko takoj lotijo sanacije in ne čakajo obiska cenilca, kar je še posebej pomembno pri škodi na objektih, saj tako preprečijo nadaljnje nastajanje škode,” so še dodali.

Neurja ne bodo poslabšala trdnosti zavarovalnic

Zavarovalnice vpliv takšnih katastrofalnih dogodkov na njihovo poslovanje omejijo s sklenitvijo pozavarovalnih pogodb. S tem si zagotovijo, da tovrstni dogodki omejeno vplivajo tako na njihove izide poslovanja kot tudi na kapitalsko ustreznost, so pojasnili v Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN). Skupina Triglav je tako v sporočilu za javnost zapisala, da bo imela ujma negativen učinek na realizacijo načrtovanega letnega rezultata skupine, a da zaradi ustrezne pozavarovalne zaščite ostaja finančno stabilna, ustrezno likvidna in dobro kapitalizirana.

Kakšen bo dejanski vpliv na poslovanje zavarovalnic, je sicer težko oceniti, saj je pred nami še polovica leta.

Ob tem je agencija še dodala, da se zaradi takšnih, s škodnega vidika slabših let, običajno podražijo pozavarovalna kritja, kar se v končni fazi prelije v premije zavarovalnih produktov. Pričakujejo, da bodo posledice letošnjih neurij zavarovanci po vsej verjetnosti čutili pri premijah zavarovanj v naslednjem letu.