Po Sazasu smo v Sloveniji dobili še Sazor. Sazor je Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja. Bila je ustanovljena dne 20.6.2003 na podlagi pogodbe med ustanovnimi člani združenja – Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), Združenjem avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije (ZAMP) in Društvom znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (DSP). Sazor je kolektivna organizacija, ki ima od sredine leta 2007 dovoljenje Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino za kolektivno upravljanje pravic avtorjev in založnikov za književna, dramska, publicistična, znanstvena in tehnična dela, učbenike, fotografije ali ilustracije.

Potem ko sta združenje Sazor in GZS decembra leta 2021 podpisala sporazum za nadomestila pri fotokopiranju avtorskih del s področja literature, znanosti in publicistike v gospodarstvu, so podjetja dobila poziv Sazorja k podpisu licenčne pogodbe. Gre pravzaprav za neke vrste davek za podjetja na fotokopiranje avtorskih del. S podpisom te pogodbe podjetje pridobi dovoljenje za fotokopiranje avtorskih del v okviru dovoljenja in omejitev iz skupnega sporazuma (za interno uporabo) ter pod pogojem plačila avtorskega honorarja v skladu s tarifo, ki je dogovorjena s skupnim sporazumom.

Pri tem pa nihče ne preverja, ali podjetja res kopirajo avtorska dela ali ne – merilo je posedovanje fotokopirnega stroja ali najemanje storitev fotokopiranja pri zunanjih izvajalcih.

Tarifo za uporabo avtorskih del določajo organizacije same

V primeru, da ste torej lastnik podjetja ali samostojni podjetnik, ki opravlja pridobitno dejavnost v Sloveniji in posedujete ali najemate napravo za fotokopiranje, se uvrščate med zavezance za plačilo avtorskega honorarja.

Kolektivne organizacije tako sklepajo sporazume z reprezentativnimi združenji uporabnikov, z njimi pa določijo tarifo za uporabo avtorskih del. Na tak način se določita višina in način izračunavanja avtorskega honorarja, ki ga mora posamezni uporabnik plačati kolektivni organizaciji za uporabo avtorskega dela.

Sporazum podjetja glede na število zaposlenih in njihovo izobrazbeno strukturo razvršča v tri tarifne razrede, znotraj katerih je določena višina avtorskega honorarja.

Zavezanci avtorski honorar plačujejo letno, pri čemer je ta za leto 2021 znašal 50 odstotkov predvidene tarife in se bo postopno zviševal do 100 odstotkov plačila v letu 2024. Za mikropodjetja, ki imajo do deset zaposlenih, bo letni prispevek znašal štiri do 12 evrov, za podjetja nad 1000 zaposlenimi pa 273 do 1365 evrov. Sazor bo nato zbrana sredstva delil imetnikom avtorskih pravic.

Višino pavšala, ki ga določena organizacija plačuje, je odvisen od števila zaposlenih in njihove izobrazbene strukture, saj naj bi bolj izobraženi delavci namreč potrebovali več strokovnega gradiva. Pri tem se ne bo preštevalo dejanskega števila zaposlenih z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo, temveč so podjetja razdeljena v tarifne razrede glede na dejavnost, ki jo opravljajo.

Nizka tarifa se obračuna za dejavnosti z deležem zaposlenih z višješolsko in visokošolsko nižjim od 5 odstotnih točk od povprečja; srednja tarifa za dejavnosti z deležem zaposlenih z višješolsko in visokošolsko izobrazbo do +/- 5 odstotnih točk od povprečja in visoka tarifa za dejavnosti, v katerih je delež zaposlenih z višješolsko in visokošolsko izobrazbo višji od 5 odstotnih točk od povprečja, pojasnjujejo na spletni strani GZS.

Tudi šole in vrtci že leta plačujejo nadomestilo za fotokopiranje avtorskih del na osnovi sporazuma, ki je bil sklenjen leta 2016. Dogovorjena letna tarifa v sporazumu za šole je 2,074 evra na učenca in dijaka bruto. Ni torej merilo, koliko in kaj šole fotokopirajo, temveč, koliko učencev ali dijakov imajo.

A kaj sploh so avtorske pravice? Avtorska pravica je pravica zasebnega prava. Razmerje med kolektivno organizacijo in imetnikom pravic je pooblastilno oz. mandatno razmerje. Za reševanje njunih morebitnih sporov je zato pristojno sodišče. Imetniki pravic imajo na voljo tudi vzvode, določene z Zakonom o kolektivnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic (ZKUASP), s katerimi lahko zavarujejo svoje interese.

“Tako je potrebno sklicati skupščino kolektivne organizacije, če to zahtevajo člani kolektivne organizacije, katerih glasovalne pravice dosegajo najmanj pet odstotkov vseh glasovalnih pravic. Skupščina odloča o najpomembnejših vprašanjih, kot so npr. sprejem statuta in različnih pravil, ki urejajo delovanje kolektivne organizacije, npr. pravil o delitvi zbranih avtorskih honorarjev, do katerih so upravičeni imetniki pravic,” pojasnjujejo na Uradu RS za intelektualno lastnino.

Kolektivne organizacije morajo delovati skladno z Zakonom o avtorskih pravicah

Kolektivne organizacije morajo delovati v skladu z Zakonom o avtorskih pravicah in sorodnih (ZKUASP), saj ta ureja predvsem razmerje med kolektivno organizacijo in imetniki pravic, katerih pravice kolektivna organizacija upravlja, in dolžna ravnanja kolektivnih organizacij v odnosu do urada (npr. kolektivne organizacije morajo uradu pošiljati vabila na seje skupščin, vključno z gradivom).

Nad delovanjem kolektivnih organizacij bdita urad za intelektualno lastnino in tržni inšpektorat. Nadzor nad izvajanjem ZKUASP izvaja urad, deloma AJPES in deloma tržni inšpektorat. Urad in tržni inšpektorat sta pri izvajanju svojih pristojnosti samostojna. Za preverjanje, ali je objavljeni skupni sporazum v skladu z določbami ZKUASP pa je tako namesto urada pristojen Svet za avtorsko pravo.

“Urad je v preteklosti uvedel več postopkov nadzora, v okviru katerih je ugotavljal, ali so kolektivne organizacije svoje delovanje uskladile z določbami ZKUASP. Gre za kompleksne in obsežne upravne postopke. Ti so v različnih fazah. Nekateri so končani, nekateri pa še tečejo,” pojasnjujejo na uradu za intelektualno lastnino.

Nadzor nad poslovanjem kolektivne organizacije v okviru svoje nadzorne funkcije pa sicer izvaja tudi nadzorni odbor kolektivne organizacije. “Poslovodstvo vodi posle kolektivne organizacije samostojno in na lastno odgovornost. Član poslovodstva ima dolžnost, da pri opravljanju svojih nalog ravna v korist kolektivne organizacije, njenih članov in imetnikov pravic, katerih pravice kolektivno upravlja, s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika,” pojasnjujejo na uradu za intelektualno lastnino. Člani nadzornega odbora ali poslovodstva kolektivne organizacije so solidarno odgovorni kolektivni organizaciji za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.

Člani kolektivne organizacije (torej imetniki pravic) vplivajo na poslovanje kolektivne organizacije tudi z odločanjem na skupščini o imenovanju, razrešitvi, prejemkih ter drugih denarnih in nedenarnih ugodnostih članov nadzornega odbora. Nadzorni odbor pa odloča o imenovanju, razrešitvi, prejemkih, odpravnini ter drugih denarnih in nedenarnih ugodnostih članov poslovodstva.

V primeru kršitev, lahko urad odredi odpoklic poslovodstva

Če urad ugotovi, da kolektivna organizacija krši določbe ZKUASP, ji z odločbo odredi, da v določenem roku ugotovljeno kršitev odpravi. “Če kolektivna organizacija ugotovljene kršitve ne odpravi, lahko urad odredi kolektivni organizaciji odpoklic poslovodstva kolektivne organizacije. Šele kot skrajni ukrep se lahko kolektivni organizaciji v določenih primerih dovoljenje odvzame,” pojasnjujejo na uradu za intelektualno lastnino.

Urad lahko odvzame dovoljenje pogojno (z odločbo o odvzemu dovoljenja hkrati izreče, da se odvzem dovoljenja glede na težo kršitve ne bo izvršil, če bo kolektivna organizacija v določenem roku odpravila ugotovljene kršitve in če v določenemu roku, ki ne sme biti krajši od enega in ne daljši od treh let, ne bo storila nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje).