Kdaj bo zapadel prvi sneg? Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) so v napovedih sila previdni: “Žal sezonske napovedi na območju zmernih geografskih širin, kamor sodi tudi Evropa, niso uporabno zanesljive. Drži pa, da je snega po nižinah Slovenije v zadnjih desetletjih vse manj. Ampak kakšna snežena zima pa se vseeno pojavi, na primer zima 2012/2013.”

Po napovedih ARSO snega po nižinah v prvi polovici novembra letos še ne bo.

Po nižinah je sneg najhitreje zapadel 11. septembra

Najzgodnejše sneženje v krajih pod 500 metrov nadmorske višine smo v Sloveniji zabeležili 11. septembra 1972 v Kotljah in Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Najkasneje je sneg po nižinah zapadel 10. junija 1974, in sicer v kraju Nomenj v okolici Bohinja.

Največja višina novozapadlega snega v 24 urah v krajih pod 500 metrov nadmorske višine je znašala 105 centimetrov. Izmerili so jo 4. marca 1970 na vremenski postaji Soča.

Takšen je snežni rekord Maribora

V Mariboru so od začetka meritev leta 1951 največjo višino snega izmerili 16. februarja 1952. Štajerska prestolnica je bila takrat pokrita z 88 centimetrov debelo snežno odejo. Naslednjo največjo višino, 76 centimetrov, so izmerili 8. marca 1955.

Vir: ARSO

Absolutna rekorderka je Kredarica

Najdebelejšo snežno odejo v Sloveniji doslej so 22. aprila 2001 izmerili na Kredarici; znašala je 7 metrov. Tudi največjo višino novozapadlega snega so izmerili na Kredarici: 12. decembra 2017 je bila nova odeja debela 130 centimetrov. V zimi 2000/2001 je na Kredarici padel še en rekord, in sicer največja vsota višin novozapadlega snega v eni sezoni. Znašala je kar 16,62 metra.

Koliko je snežna odeja najdlje vzdržala v posamezni sezoni? V zimah 1984/1985 in 1976/1977 je na Kredarici sneg obstal 290 dni.

Sneg merijo z lesenimi in kovinskimi palicami

Na ARSO so povedali, da so opazovalci na padavinskih postajah poleg meritev padavin dolžni meriti tudi višini novega in skupnega snega: “Vsako jutro s snežno odejo ob 7. uri po zimskem času s pomočjo lesene ali kovinske palice s centimetrsko skalo odčitajo višino skupnega snega na travnati površini in novega snega na posebni deski, ki je vtisnjena v stari sneg. Skupno višino snežne odeje merijo tudi mnoge novejše samodejne meteorološke postaje.”