Migracije so globalen pojav, ki vpliva na vse države sveta. Tudi Slovenija ni izjema. V zadnjih desetih letih se je v povezavi s tem soočala s številnimi izzivi. Naredili smo primerjavo dogajanja v letu 2015 in 2023.

Leta 2015 je bila Evropa soočena s tako imenovano “migrantsko krizo“. Več deset tisoč ljudi, predvsem iz bližnjega vzhoda in Severne Afrike je ravno takrat želelo vstopiti v EU. Slovenija se je znašla na sredini balkanske poti, ki so jo mnogi migranti uporabljali za pot proti Nemčiji ali zahodnim državam EU. Leto 2015 je tukaj obravnavano kot prelomno leto z znatnim povečanjem števila migracij.

Po letu 2015 se je število prihodov občutno zmanjšalo. To je bila delno posledica poostrenih nadzorov, zapiranja meja in drugih ukrepov, ki jih je sprejela Evropska unija. Kljub temu pa se je migracija k boljšim življenjskim pogojem, v okrnjeni obliki, nadaljevala. Povečale pa so se predvsem številke prosilcev za azil v Sloveniji.

Dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo

Znano je, da morajo državljani tretjih držav pred vstopom pridobiti vizum ali dovoljenje za prebivanje. Leta 2023 so statistike pokazale, da je število izdanih prošenj za vstop v državo naraslo. Skupno število je doseglo kar 76.627. Te številke lahko odražajo večji pritok migrantov, kot tudi turistov. 12.426 ljudi je prejelo dovoljenje za stalno prebivanje, 64.201 pa za začasno.

Foto: Uprava uniformirane policije, sektor mejne policije

V letošnjem letu (do 30.9.) je bilo poleg dovoljenih vstopov obravnavanih tudi 44.751 nedovoljenih vstopov v državo. Najpogosteje so bili obravnavali državljani Afganistana, Maroka in Pakistana.

Leta 2015 (do 31.12.) so policisti obravnavali kar 360.213 ilegalnih prehodov, kar je osem krat več kot letos. Najpogosteje so obravnavali državljane Sirije, Afganistana in Iraka.

“Z begunsko krizo 2015, ki se je začela v septembru, se je število ilegalnih migrantov strmo povečalo. V mesecu decembru se je število začelo zmanjševati. Število prispelih migrantov je v vrhuncu doseglo do več kot 11.000 migrantov v posameznem dnevu,” je sporočila policija.

Foto: Uprava uniformirane policije, sektor mejne policije

Mednarodna zaščita

Tudi situacija v zvezi z mednarodno zaščito se je v zadnjih letih spremenila. V letu 2015 so osebe s statusom begunca in s priznano subsidiarno zaščito lahko zaprosile za zaščito pri nas. Število pa se je skozi leta povečevalo. Med letoma 2015 in 2023 se je tako še dodatno povečalo. V letu 2023 je bilo obravnavanih 5346 prošenj za mednarodno zaščito, kar je precej več kot leta 2015, ko je bilo evidentiranih le 277.

“Letos do 30. 9. 2023 je bilo vloženih 5346 prošenj za mednarodno zaščito. Se pa še vedno nadaljuje trend samovoljnega zapuščanja Slovenije s strani prosilcev za mednarodno zaščito, 95 odstotkov jih zapusti državo v povprečju 15 dni,” so sporočili iz Ministrstva za notranje zadeve.

Azilni domovi

V letošnjem letu je bilo v azilnem domu in njegovih izpostavah (od 1. 1. 2023 do 12. 10. 2023) na novo nastanjenih 5603 prosilcev za mednarodno zaščito, opozorjeni pa smo bili na to, da se številke iz dneva v dan spreminjajo. “Kapaciteta azilnega doma na Viču je 400 oseb, kapaciteta izpostave azilnega doma v Logatcu je 400 oseb, kapaciteta izpostave azilnega doma na Kotnikovi ulici je 90 oseb. Kapacitete azilnega doma na Viču smo razširili tako, da smo za nastanitev uporabili vse dodatne prostore, ki so bili namenjeni druženju in rekreaciji. Pomagamo si tudi s šotorom in dodatnimi bivalnimi kontejnerji, ki so namenjeni začasni nastanitvi,” so pojasnili na Uradu vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov.

V primerjavi z letom 2015 je zasedenost višja. Iz tega lahko sklepamo, da so migranti leta 2015 Slovenijo v večini primerov samo prečkali. Oktobra 2015 so bila skupaj zasedena 104 mesta nastanitvenih centrov, če seveda ne upoštevamo začasnih taborišč.

Trenutni prosilci za mednarodno zaščito v azilnem domu v Ljubljani na Viču večinoma prihajajo iz Maroka, Alžirije, Pakistana, Indije, Rusije in Afganistana, na Kotnikovi so v večini primerov iz Burundija, Nigerije, Afganistana, Irana, Kameruna, Maroka, Kube, Gambije in Gane. V Logatcu nastanjene osebe pa prihajajo iz Burundija, Rusije, Azerbajdžana, Armenije, Ukrajine. Ta podatek ponovno dokazuje dejstvo, da se je rasna sestava iz leta 2015 do zdaj drastično spremenila. Sirijci, ki so bili leta 2015 največkrat obravnavani, zdaj sploh niso več prisotni. Tudi državljani Afganistana in Iraka so v zadnjem času redkost.

Kazniva dejanja

Ker je bilo v zadnjih dneh veliko govora o kaznivih dejanjih, ki bi jih naj povzročali migranti, smo se o trenutnem stanju pozanimali tudi pri slovenski policiji – področje kriminalitete.

Foto: policija za področje kriminalitete

“Policija podatkov ne vodi na način, da bi lahko podali število kaznivih dejanj, katerih so osumljeni “migranti”. Za policijo je vsako kaznivo dejanje nedopustno. O osumljencih kaznivih dejanj lahko povemo, da gre v večini primerov za državljane Slovenije (v dveh tretjinah vseh primerov), manjši odstotek gre za državljane ostalih evropskih držav. Nekaj manj kot tretjina je državljanov t. i. tretjih držav, med njimi so večinoma državljani BiH, Srbije, Maroka in Alžirije. Zavedamo se povečanih varnostnih tveganj, povezanih s področjem migracij in nastanitvijo oseb v azilnem domu. V okolišu azilnega doma in tudi na drugih lokacijah, dnevno ocenjujemo varnostne razmere in na tej podlagi načrtujemo ukrepe, tako da zagotavljamo varnost v največji možni meri in preprečujemo kazniva ravnanja. Poudarjamo, da pri zagotavljanju varnosti intenzivno sodelujemo z vodstvom oziroma predstavniki azilnega doma, varnostnimi službami in drugimi deležniki pri skupnem cilju, zagotavljanju varnosti vseh. Policisti redno spremljamo vse varnostno zanimive dogodke, jih smiselno razvrščamo in povezujemo v sklope ter analiziramo. S tem lahko določimo teritorialno in vsebinsko povezane varnostne pojave, ki imajo podoben temelj ter na tej podlagi načrtujemo svoje aktivnosti,” so odgovorili.

Vključevanje migrantov v družbo

Tako leta 2015, kot tudi leta 2023, je Slovenija zagotavljala programe za vključevanje oseb s priznano mednarodno zaščito. To vključuje programe, kot so jezikovni tečaji in tečaji spoznavanja naše kulture. Pravico do teh programov imajo vsi tujci, ki niso državljani EU.

Migracije so skozi leta imele pomemben vpliv na slovensko družbo, gospodarstvo in kulturo. Po eni strani so prispevale k večji raznolikosti, po drugi strani pa so pripeljale tudi nove običaje in perspektive. Kljub temu pa so se, in se še vedno, pojavljajo izzivi glede sprejema in integracije, sploh na lokalni ravni.