Razloge za višje cene energentov, tudi električne energije, je treba pogledati nekoliko širše. Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru s sedežem v Krškem in dislocirano enoto v Velenju je za nas pojasnil, da je treba upoštevati dogajanje že med zdravstveno krizo.

Pred krizo smo imeli v Sloveniji stabilen trg ponudbe in povpraševanja okrog samih energentov in cene so bile regulirane ter so sledile razvoju BDP-ja.

Na zvišanje cen električne energije vpliva več dejavnikov

“Prvi vidik, ki je vplival na ceno energentov, tudi elektrike, je bil pojav zdravstvene krize, torej Covida-19. Takrat je prišlo do ustavitve življenja. Na tem nivoju je tudi raba električne energije začela padati, kar je pomenilo, da smo z porabo električne energije prišli na obdobje izpred 5 let, torej na obdobje leta 2016. Tudi raba drugih energentov, torej nafte, se je takrat ustavila,” je pojasnil Seme.

V tem času so bili rezervoarji za nafto polni in tanki, ki so energente prevažali, niso imeli kje odložiti zaloge nafte, kar je povzročilo padec cen. To smo zaznali tudi na bencinskih črpalkah, saj smo za gorivo odšteli le en evro na liter. Ko pa se je gospodarstvo začelo prebujati, je po eni strani prišlo do nekontroliranega naraščanja rabe energentov, po drugi strani pa Slovenija ni imela zadosti dobavnih možnosti, da bi količine energentov nadoknadila.

S tem je prišlo do zvišanja cen: “Zvišanje cen opažamo že od leta 2021, kjer je bilo to višanje nekoliko počasnejše. V zadnjem času, v začetku 2022, pa je seveda to pomenilo drastičen vzpon. Nenazadnje se je pojavila tudi vojna med Rusijo in Ukrajino, kar je še dodatno vplivalo na dobavo energentov in posledično je prišlo do tega zvišanja”.

Trenutna proizvodnja in poraba energije (stanje 9. 10. 2022), Vir: Statistični urad RS.

Kot je Seme v nadaljevanju še dodal, je tudi poletje vplivalo na proizvodnjo elektrike, saj so zelo visoke temperature negativno vplivale na proizvodnjo električne energije, predvsem iz hidroelektrarn. Bili so zelo majhni vodostaji, kar je potem dvignilo ceno v drugih proizvodih, konvencionalnih virih, torej termoelektrarnah in podobno.

Vsi prej omenjeni dejavnik so odgovorni za strmo naraščanja energentov, posebej električne energije.

Uvoz električne energije se je v Slovenijo povečal

V stabilnih letih, torej pred zdravstveno krizo, je bila Slovenija v 10 do 15 odstotkih neto izvoznik. V zadnjem letu pa statistični podatki kažejo, da je v 25 odtokih odvisna od uvoza.

“Torej se je uvoz nekoliko povečal, predvsem na račun prej omenjenega toplega poletja, torej zaradi zelo zmanjšanega proizvoda iz hidroelektrarn. V primerjavi z lanskih avgustom je proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn kar 50 odstotkov manjša, kar bistveno vpliva na samo uvoznost električne energije.”

Remont jedrske elektrarne je skrbno načrtovan in premišljen

Nuklearno elektrarno Krško (Nek) so po 32. gorivnem ciklu in 513 dneh neprekinjenega delovanja v noči na 1. oktober zaustavili, izklopili iz omrežja in začeli 32-dnevni remont. To bo hkrati njen zadnji remont v prvotno predvideni 40-letni življenjski dobi, zanj pa bodo odšteli od 90 do 100 milijonov evrov lastnega denarja.

NEK, Vir: Letno poročilo 2021.

Kot je za nas pojasnil Seme, je vsak remont jedrske elektrarne že leto in pol vnaprej skrbno premišljen in načrtovan. Tako se že ob zaključenem remontu ve, kdaj bo naslednji in že v tem obdobju družba Gen, ki upravlja jedrsko elektrarno, skrbno načrtuje in že vnaprej zakupi količine električne energije, za katere ve, da bodo v času remonta izpade.

Remonti so približno na vsakih 18 mesecev.

V času remonta proizvaja Slovenija elektriko v največjem obsegu iz hidroelektrarn in termoelektrarn. Ostalo razliko pa uvozi iz drugih držav.

To so ključne infrastrukture za proizvodnjo električne energije v Sloveniji

Ključne infrastrukture za proizvodnjo električne energija so po besedah strokovnjaka jedrska elektrarna, hidroelektrarne, male hidroelektrarne, ki so prav tako del proizvodnje električne energije, termoelektrarna Šoštanj in Brestanica, sončne elektrarne in obnovljivi viri tudi črpalna hidroelektrarna Avče. “Žal imamo samo eno. Bilo bi zelo smiselno in smotrno imeti še eno, o kateri se že nekaj desetletij govori. To je črpalna hidroelektrarna Kozjak. Potem pa bi bilo seveda smiselno vključevat vetrne elektrarne,” je še dodal Seme.

Struktura razpoložljive električne energije leta 2021, Vir: Letna energetska bilanca RS za leto 2021.

Delovanje termoelektrarne bistveno ne vpliva na ceno dizla ali plina

Osnovni namen termoelektrarna Brestanica je v bistvu ohraniti terciarno regulacijo oziroma biti v pripravljenosti, če pride do nenapovedanega izpada jedrske elektrarne. Sama termoelektrarna po podatkih, ki jih imajo objavljenih v letnih poročilih, uporablja dizel in plin, in sicer dizel v 70 odstotkih, plin pa v 30 odstotkih svoje proizvodnje.

Odstotek uporabe plina in dizla v termoelektrarni Brestanica, Vir: Letno poročilo 2021

“Raba plina po mojih podatkih bistveno ne vpliva na samo ceno plina v Sloveniji. Tudi pri dizlu ne gre za tako velike količine kot se uporabljajo kje drugje v transportu in gospodarskih panogah. Termoelektrarna proizvaja elektriko v manjšem obsegu, predvsem, ko je to nujno potrebno za terciarno obratovanje. Njen delež je tako tukaj manjši.”

Cena elektrike bo odvisna od dogovorov na ravni EU

Projekcija cen je zelo odvisna od dogovorov na nivoju Evropske Unije. “Trenutno se na borzah za električno energijo opaža trend upadanja, ki je verjetno posledica že sprejetih ukrepov. Nekaj pa je posledica ohlajanja gospodarstva. Poziva se, da je treba varčevati z energenti, kar bo vplivalo na samo gospodarstvo rast.”

Toda, kdaj se bo oblikovala kapica, je zelo težko napovedati, je zatrdil Seme. Kot je v nadaljevanju pojasnil, je to stvar dogovora. “Vemo, da se je kapica na električno energijo že uvedla predvsem za gospodinjstva in kritično infrastrukturo, to so bolnišnice, domovi za ostarele in podobno. Pričakujemo lahko, da bo pomoč namenjena tudi malemu in srednjemu gospodarstvu in podjetjem. Verjamem, da se bo vlada primerno odločila in pomagala gospodarstvu, da prebrodi to krizo.” Je pa vse odvisno od strategije in politike Evropske Unije in sprejetih ukrepov: “Najprej smo odvisni od odločitev EU in na podlagi tega bomo potem lahko prejemali nacionalne ukrepe.”

Na same ukrepe bodo vplivali tudi jesenski in zimski meseci. Pomembno je smotrno in smiselno varčevanje, torej tako, ki ne zmanjšuje udobja, je še dejal Seme.