Z letom 2024 bo v veljavi nov način obračunavanja omrežnine. Ta, kot poroča STA, prinaša pet blokov z različno tarifno postavko, strošek za uporabo omrežja v posameznem bloku bo odvisen od obremenjenosti omrežja in odjemalčeve uporabe v preteklem obdobju. Novost bo informativno vidna že na računih za junij, v nadaljevanju je predvidena postopna uvedba novega sistema.

Kaj novi način obračunavanja omrežnine prinaša končnim uporabnikom in kako se bo kazal v praksi, smo govorili z mag. Duško Godina, direktorico Agencije za energijo.

Kaj predvideva nov način obračunavanja omrežnine in od česa bo odvisen?

Še dalje se bo omrežnina obračunavala glede na moč in energijo, spreminja pa se razmerje med tema dvema postavkama. Navedeno pomeni, da bodo odjemalci večji del omrežnine plačali glede na moč in manj glede na porabljeno energijo. Ker so stroški, potrebni za delovanje in prihodnji razvoj omrežij, povezani predvsem z zmogljivostjo omrežja in konično obremenitvijo omrežja, je prav, da se omrežnina v večji meri pokriva s tarifno postavko za moč.

Znotraj vsakega dneva bodo trije časovni bloki, torej eden več kot do sedaj (VT in MT). Najcenejši časovni blok znotraj dneva bo časovno izenačen z dosedanjo nižjo MT tarifo, torej bo trajal od 22.ure zvečer do 6. ure zjutraj. Čez dan pa bomo namesto ene tarife (do sedaj višje VT tarife) imeli obdobje najvišje in obdobje srednje obremenitve omrežja in s tem bo povezana tudi cena oziroma višina tarifne postavke omrežnine v posameznem časovnem bloku. Najdražji bo časovni blok 1, ki nastopi zgolj v višji sezoni – takrat je glede na podatke elektrooperaterjev omrežje najbolj obremenjeno. Najcenejši časovni blok je časovni blok 5, ki nastopi zgolj v nižji sezoni. Časovnih blokov z različno tarifno postavko bo torej je čez leto pet, znotraj dneva so trije časovni bloki, strošek za uporabo omrežja v posameznem časovnem bloku pa je odvisen od obremenjenosti omrežja. V dela prostih dnevih in v nižji sezoni najdražji časovni blok (časovni blok 1) nikoli ne nastopi.

Višja sezona je določena za mesece november, december, januar in februar, nižja sezona za mesece marec, april, maj, junij, julij, avgust, september in oktober. Za vsak dan se na podlagi ur konične obremenitve sistema določijo ure visoke obremenitve, ure srednje obremenitve in ure nizke obremenitve. Časovni bloki za leto 2024 so določeni z novim obračunskim aktom, in sicer:

Kakšni so cilji novega sistema? Zakaj je potreben?

S pariškim podnebnim sporazumom smo že nekaj let nazaj določili dolgoročno vizijo prihodnosti. Ker 75 odstotkov toplogrednih plinov izvira iz proizvodnje in rabe energije, je razogljičenje energetskega sektorja ključni korak za doseganje podnebno nevtralne družbe. V tem procesu ne gre zgolj za naložbe v čistejše proizvodnje vire, kot so obnovljivi viri energije in zeleni vodik, temveč tudi za spremembe v rabi energije, vse pa je povezano tudi z naložbami v elektroenergetsko omrežje.

Elektroenergetsko omrežje, predvsem distribucijsko, je hrbtenica zelenega prehoda. Evropska zakonodaja zato elektrooperaterjem nalaga, da si prizadevajo za stroškovno učinkovito vključevanje razpršenih virov proizvodnje v sistem in tudi novih bremen, ki izvirajo iz vse večje uporabe toplotnih črpalk in elektrifikacije prometa ter učinkovito uporabljati obstoječa omrežja in učinkovito načrtovati potrebni razvoj omrežij. Agencija za energijo kot sektorski regulator pa mora na podlagi evropske zakonodaje z določanjem tarif za uporabo omrežij elektrooperaterjem omogočiti pogoje za prilagajanje odjema in čim bolj učinkovito rabo omrežij. Pri tem ne gre samo za optimiranje trenutnih stroškov rabe omrežij, odjemalec bo s svojim ravnanjem lahko vplival tudi na bodoče stroške, ki so povezani z naložbami v razvoj omrežij.

Nove tarife za uporabo omrežja bodo namreč z večjim časovnim razlikovanjem, močnejšimi cenovnimi signali in postopnim uvajanjem dodatnega zaračunavanja presežne moči odjemalce spodbudile k učinkovitejši rabi omrežja oziroma prilagajanju svojega odjema.

Že majhne spremembe navad namreč lahko prispevajo k premikanju konic iz obdobja, ko je omrežje bolj obremenjeno v obdobje, ko je manj obremenjeno. V NEPN je ocena, da bomo za razvoj in rekonstrukcije omrežij v naslednjih 10 letih potrebovali 4 milijarde evrov, kar pomeni več kot 2 milijardi evrov več, kot do sedaj, in to so stroški, ki se večinoma pokrivajo z omrežnino. Z učinkovito rabo omrežij pa lahko pomembno prispevamo k zniževanju prav teh stroškov, hkrati pa tudi omogočimo obsežnejšo vključevanje obnovljivih virov v sistem in podpremo elektrifikacijo drugih sektorjev porabe energije (promet, toplota). In prav temu sledi prenova obračuna omrežnine. Nove tarife za uporabo omrežja bodo namreč z večjim časovnim razlikovanjem, močnejšimi cenovnimi signali in postopnim uvajanjem dodatnega zaračunavanja presežne moči odjemalce spodbudile k učinkovitejši rabi omrežja oziroma prilagajanju svojega odjema. Ob tem pa nova metodologija obračuna stimulira tako zamenjavo energentov za potrebe ogrevanja (toplotne črpalke) in tudi elektrifikacijo prometa. Spodbuja optimalnejše naložbe v individualne sončne elektrarne v kombinaciji s hranilnikom, kar lahko omogoči možnost priključitve več posameznih sončnih elektrarn oziroma se zmanjša odstotek zavrnjenih vlog za soglasje za priključitev, ki je v nekaterih distribucijskih omrežjih že kar velik. Nov obračun omrežnine je torej eden izmed nujnih ukrepov na poti k uresničitvi ciljev zelenega prehoda, kot ga je zastavila država v okviru NEPN.

Kaj se bo spremenilo za končnega uporabnika?

Pomembno je, da se za odjemalce, ki določene dogovorjene moči s strani elektrooperaterja ne bodo spremenili, ne bo nič spremenilo. Dogovorjena moč bo določena glede na njegove dosedanje navade in rabo omrežij, če bo dogovorjeno moč prekoračeval, pa bo v dveletnem prehodnem obdobju informiran o stroških, ki bi mu s tem lahko nastali, če prehodnega obdobja ne bi bilo. V dveh letih se bo gospodinjski odjemalec že dobro seznanil s svojo rabo omrežij ter možnostmi, ki jih novi obračun ponuja, zato bodo po letu 2026 tudi gospodinjskim odjemalcem zaračunane presežne moči. Tako bo sprememba dogovorjene obračunske moči s strani uporabnika smiselna, če se spremenijo navade uporabnika ali če uporabnik aktivno upravlja svoj odjem.

Bo končni znesek za električno energijo na položnici zato nižji?

Odgovora na to vprašanje vam v tem trenutku ne moremo podati, saj trenutno potekajo aktivnosti določitve tarifnih postavk omrežnine na podlagi podatkov iz leta 2022 (stroški, količine, moči), ki bodo javno predstavljeni takoj, ko bo agencija od obeh elektrooperaterjev prejela vse potrebne podatke. Šele po določitvi dokončnih novih tarifnih postavk omrežnine bomo lahko razpolagali s konkretnimi ponazoritvami in simulacijami sprememb na položnicah. Dokončne tarifne postavke omrežnine za leto 2024 pa bomo lahko izračunali jeseni, ko bodo znani podatki o predvidenih dogovorjenih obračunskih močeh ter prevzetih količinah električne energije za vse uporabniške skupine za leto 2024 in ko bomo določili regulativni okvir za naslednje obdobje oziroma določili upravičene stroške elektrooperaterjev, ki se pokrivajo z omrežnino.

Kakšne so novosti glede obračunske moči in na kak način jo bodo lahko uporabniki spreminjali (kaj bodo morali storiti)?

Akt o obračunavanju omrežnine določa, da pravica odjemalca nastopi že z začetkom uporabe nove metodologije obračunavanja – torej z januarjem 2024. Pravico do spremembe dogovorjene moči lahko odjemalec prvič uveljavi do konca letošnjega leta in torej pred prvim obračunskim obdobjem po novi metodologiji.

Odjemalci bodo lahko prilagodili obračunsko moč večkrat na leto. To bodo lahko storili prek spletnega vmesnika nacionalnega podatkovnega vozlišča (spletni portal mojelektro.si) ali neposredno pri elektrooperaterju. Dogovorjeno obračunsko moč za uporabnika bo enkrat na leto predlagal elektrooperater na podlagi zgodovine meritev doseženih moči, torej na podlagi v preteklosti izmerjene uporabe omrežja. Sicer pa bo imel odjemalec pravico določitve drugačne obračunske moči. Hkrati se bo s tem odrekel poenostavitvam in obenem neke vrste svoji zaščiti prehodnega obdobja, saj se mu bo začela presežna moč takoj obračunavati.

Sprememba dogovorjene obračunske moči s strani uporabnika je smiselna, če se spremenijo navade uporabnika ali če uporabnik aktivno upravlja svoj odjem.

Za spremembo dogovorjene obračunske moči se bo lahko uporabnik odločil zaradi različnih razlogov: na primer ob zamenjavi osebnega vozila z motorjem na notranje izgorevanje z električnim vozilom in torej spremenjeno porabo električne energije zaradi polnjena doma, zaradi zamenjave energenta za ogrevanje ali pa zaradi naložbe v obnovljive vire oziroma hranilnik energije ter sistem za upravljanje z energijo. Uporabnik se bo lahko tudi odločil za spremembo moči le v določenem časovnem bloku: na primer zato, ker bo določeno napravo načrtno uporabljal samo v določenih časovnih blokih, npr. časovnih blokih nižje obremenitve. Sprememba dogovorjene obračunske moči s strani uporabnika je smiselna, če se spremenijo navade uporabnika ali če uporabnik aktivno upravlja svoj odjem. Pri spremembi dogovorjene moči bo treba vedno upoštevati pravilo, da mora biti v višjem časovnem bloku enaka ali višja kot v prejšnjem. To poenostavljeno pomeni, da dogovorjena moč v časovnem bloku 2 ne more biti nižja kot v časovnem bloku 1.

Kaj te novosti pomenijo za tiste, ki imajo na svojih strehah fotovoltaične sisteme?

Način obračuna omrežnine za odjemalce z nameščeno proizvodno enoto za samooskrbo se ne bo spreminjal glede na trenutno veljavni model obračuna omrežnine. Omrežnina za moč se bo obračunala glede na dogovorjeno moč in tarifno postavko za moč za pet različnih časovnih blokov. Omrežnina za energijo pa se bo odjemalcem z nameščeno proizvodno enoto za samooskrbo, katerim obračunsko obdobje predstavlja obdobje enega leta (NET metering), obračunala na letni ravni samo za neto energijo, prevzeto iz omrežja v obračunskem obdobju enega leta. Omrežnina za energijo se bo torej določila na podlagi razlike med letno prevzeto in letno oddano električno energijo in enotne tarifne postavke za energijo (ET).

Zgoraj navedeno velja za odjemalce, ki imajo nameščeno proizvodno napravo na podlagi sistema letnega netiranja prevzetih in oddanih količine električne energije v omrežje oziroma so na omrežje priključeni v skladu z Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS 17/19 197/20 121/21 – ZSROVE). Odjemalci, ki imajo nameščeno proizvodno napravo na podlagi Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS 43/22) in nimajo letnega netiranja, bodo na enak način plačevali omrežnino za moč. Omrežnina za energijo pa se bo obračunala glede na prevzeto energijo iz omrežja v obdobju 15 minut, če merilna naprava to omogoča.

Za lastno proizvedeno električno energijo iz obnovljivih virov, ki je lahko tudi shranjena in ostane v njegovi stavbi, končni odjemalec s samooskrbo ne plača omrežnine ali drugih javnih dajatev.

Kot izhaja iz 39. člena Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE), za električno energijo, prevzeto iz javnega omrežja, plačujejo končni odjemalci s samooskrbo omrežnino, ki je neizključujoča in odraža stroške in koristi samooskrbe, ter druge javne dajatve, ki se obračunavajo na količino električne energije, prevzete iz javnega omrežja. Končnemu odjemalcu v skupnostni samooskrbi se pri določitvi višine omrežnine upošteva obseg uporabe omrežja. Za električno energijo, oddano v omrežje, končni odjemalec s samooskrbo ne plača omrežnine in drugih javnih dajatev. Za lastno proizvedeno električno energijo iz obnovljivih virov, ki je lahko tudi shranjena in ostane v njegovi stavbi, končni odjemalec s samooskrbo ne plača omrežnine ali drugih javnih dajatev. Enako kot velja za vse odjemalce, velja tudi za odjemalce s proizvodnjo napravo, da jim bo nov obračun omrežnine omogočil prilagajanje dogovorjene moči in s tem tudi neposreden vpliv na višino omrežnine. Sicer veljajo, tudi za samooskrbna gospodinjstva, novi časovni bloki, ki predstavljajo obdobje znotraj dneva in so določeni ločeno za višjo in nižjo sezono ter delovni dan in dela prost dan.