Koalicijska pogodba na nekaj več kot 80 straneh prinaša izhodišča Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice, za vas smo izpostavili le del koalicijske pogodbe, kot ga je pridobil STA. Nova vladna koalicija predvideva 18 ministrov, tri več kot doslej. Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je napovedal, da bo nova vlada kljub predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o spremembah zakona o vladi oblikovana do 3. junija. Nova vlada bo začasno delovala po veljavnem razrezu. Ministrstvo za delo bo začasno vodil Luka Mesec, za infrastrukturo Bojan Kumer in za izobraževanje Igor Papič.
Poslanci SDS so v parlamentarni postopek vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu sprememb zakona o vladi. V SDS namreč nasprotujejo večanju števila ministrstev, po besedah vodje poslancev SDS Danijela Krivca pa želijo vladi omogočiti več časa za razmislek o sestavi vlade. V prihodnji koaliciji potezo vidijo kot nagajanje.
Obetajo se novi davki in vključitev delavcev v lastništvo podjetij
Nastajajoča koalicija na davčnem in javnofinančnem področju med drugim načrtuje odpravo zadnjih sprememb dohodninske zakonodaje, preoblikovanje fiskalnega pravila z izločitvijo naložb in pogajanja o spremembah načrta za okrevanje.
Cilj je postopno zniževanje javnega dolga in zagotovitev dolgoročno vzdržnega proračuna “glede na pričakovani obseg BDP”. V ta namen si bodo prizadevali za ustrezno prilagoditev fiskalnega pravila, tako na ravni EU kot z ustavno spremembo tudi v Sloveniji. Namen je naložbe izvzeti iz izračuna strukturnega salda javnih financ. Postopno naj bi “prilagodili tudi raven javnofinančnih prihodkov in odhodkov v deležu od BDP glede na povprečje 27 članic unije”. Napovedujejo večletni razvojni proračun ter v preteklih letih že večkrat napovedovano zeleno davčno in proračunsko reformo.
Na davčnem področju koalicijske stranke zaradi “zagotavljanja javnofinančne stabilnosti” s 1. januarjem 2023 napovedujejo razveljavitev letos sprejete novele zakona o dohodnini z izjemo višine splošne dohodninske olajšave, ki bo ostala na trenutno uveljavljeni višini 4500 evrov. Novela sicer predvideva, da se bo v naslednjih letih olajšava še zviševala, in sicer leta 2023 na 5500 evrov, leta 2024 na 6500 evrov ter leta 2025 na 7500 evrov.
Med ukrepi iz novele, ki naj bi bili torej odpravljeni, so tudi znižanje stopnje v najvišjem, petem dohodninskem razredu, s 50 na 45 odstotkov, znižanje stopnje dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, ob čemer bo kapital neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva, ter znižanje obdavčitve dohodka od najemnin s 27,5 odstotka na 15 odstotkov ob znižanju normiranih stroškov.
Koalicija načrtuje stimulativno obdavčitev plačevanja zaposlenih v obliki delnic, opcij na delnice in deležev podjetij ter udeležbo zaposlenih pri dobičku, kar naj bi spodbujalo delavsko lastništvo, zadružno organizirane prevzeme matičnih družb, kapitalske trge in podjetniško delovanje. V tej luči želi koalicijski trojček spodbujati sodelovanje delavcev pri upravljanju in njihovo vključevanje v lastništvo podjetij.
Prenoviti nameravajo po njihovem mnenju neučinkovit, nesorazmeren in preobsežen sistem davčnih olajšav pri davku od dohodka pravnih oseb in sistem obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb z namenom povečanja davčne pravičnosti in povečanje primerljivosti z drugimi oblikami zaposlovanja. Trenutno namreč določenim skupinam omogoča plačevanje dohodnine po zelo nizkih stopnjah.
Koalicija obljublja tudi zakonske podlage za izdajo namenskih obveznic za financiranje zelenega prehoda in socialnih projektov, kot sta gradnja neprofitnih stanovanj in študentskih domov idr. Preučili bodo tudi možnost ustanovitve mešanih in ostalih namenskih infrastrukturnih skladov za dolgoročno stabilno financiranje infrastrukturnih naložb. Cilj je ustanoviti vsaj enega in omogočiti varne naložbe za državljane, ki imajo danes večino svojih prihrankov v obliki denarnih vlog na bankah. Te presegajo 24 milijard evrov, še za 8,6 milijarde evrov je vlog podjetij.
Višja minimalna plača in krajši delovnik
V prihodnji koaliciji se zavzemajo za povečevanje minimalne plače, ki jo nameravajo z letom 2023 dvigniti na najmanj 800 evrov neto, prizadevali pa si bodo tudi za njeno realno rast, so zapisali v usklajenem besedilu koalicijske pogodbe. Da bi zaposlenim omogočili ravnovesje med službo in prostim časom, se bodo po tujih vzorih zavzeli za vpeljavo pravice do odklopa od službenih komunikacijskih sredstev v prostem času. V dogovoru s socialnimi partnerji naj bi ob tem spodnjo mejo fonda ur za polni delovni čas postopoma znižali na 30 ur tedensko ob nespremenjeni 40-urni zgornji meji, kar bo delodajalcem omogočilo skrajšanje polnega delovnega časa, zaposlenim pa polne pravice iz naslova delovnega razmerja za polni delovni čas.
S ciljem odprave prekarnosti in zagotavljanja odgovornega dela naj bi v sodelovanju s stroko in civilno družbo pripravili strategijo, standarde prekarnosti in ukrepe za njeno odpravo z jasnimi časovnimi roki. Pri tem naj bi javni sektor deloval kot zgled.
V dogovoru s socialnimi partnerji nameravajo spodnjo mejo fonda ur za polni delovni čas postopoma znižati na 30 ur tedensko ob nespremenjeni 40-urni zgornji meji, kar bo delodajalcem omogočilo skrajšanje polnega delovnega časa, zaposlenim pa polne pravice iz naslova delovnega razmerja za polni delovni čas.
V sodelovanju s stroko in civilno družbo bodo pripravili strategijo z jasnimi časovnimi roki za izvajanje ukrepov za odpravo prekarnosti. Kot so zapisali, bodo na podlagi evalvacije negativnih učinkov študentskega dela pripravili ustrezne korekcijske ukrepe. Preučili bodo možnost in praktične posledice redefinicije delovnega razmerja v zakonu o delovnih razmerjih, in sicer na način, da se dlje časa trajajoča ekonomska odvisnost od enega delodajalca določi kot opredelilni element delovnega razmerja.
Poostrili bodo nadzor nad agencijami in drugimi podjetji, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile in zagotovili zajamčeno plačilo za agencijske delavce, ki morajo dobiti plačo vsaj v znesku minimalne plače, ko jim agencija ne zagotavlja dela.
Višja pokojnina in zakonska ureditev dolgotrajne oskrbe
Tako napovedujejo dvig minimalne pokojnine na najmanj 700 evrov že v letu 2023, pa tudi preučitev možnosti uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka za upokojence z najnižjimi pokojninami. Delavcem bodo omogočili postopno prehajanje v pokoj in pospešili družbeno vključenost upokojencev, preučili bodo tudi sistem ponovnega zaposlovanja upokojencev in ob tem upoštevali potrebe upokojencev, trga dela in javni interes, obljubljajo.
Obetajo se tudi razpisi za sofinanciranje programov, ki bodo spodbujali aktivno življenje v starosti, koalicijski partnerji se zavezujejo tudi k razširitvi in krepitvi ponudbe skupnostnih socialnovarstvenih programov, vključno z njihovo deinstitucionalizacijo. Razvijali bodo tudi modele alternativnih bivanjskih skupnosti za starejše, ki temeljijo na čim bolj samostojnem in dostojanstvenem življenju v starosti.
Napovedujejo dvig minimalnih pokojnin na 700 evrov.
Zavezali so se, da bodo izvedli pokojninsko reformo, ki bo krepila prvi pokojninski steber in spodbujala pokojninsko varčevanje, ki bo omogočala dostojno starost in bo hkrati finančno vzdržna, so zapisali. Najnižja zagotovljena pokojnina bo znašala 10 odstotkov nad pragom tveganja revščine, preučili bodo tudi uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka za upokojence z najnižjimi pokojninami.
Zagotovili bodo nove vire financiranja pokojninske blagajne, z različnimi viri pa bodo zmanjšali odvisnost od pokojninskih in invalidskih prispevkov iz dela. Kot dodaten vir financiranja pokojninskega sistema navajajo reformo državnega upravljanja s premoženjem. Za vse spremembe pa obljubljajo primerne zakonske podlage, ki bodo usklajene z Ekonomsko-socialnim svetom.
Ob tem obljubljajo, da bodo zagotovili dovolj usposobljenega kadra za dobro delovanje dolgotrajne oskrbe. Uvedli bodo družinskega pomočnika tudi za starejšo osebo (ne samo za invalida), ki potrebuje nego in varstvo. Napovedali so povečanje financiranja za širjenje mreže javnega izvajanja dolgotrajne oskrbe na domu in javnih domov za starejše občane in drugih oblik izvajanja dolgotrajne oskrbe s ciljem prepoloviti čakalne vrste za vstop v domove starejših občanov do konca mandata. Zagotovili bodo periodično neodvisno ocenjevanje kakovosti življenja v domovih in prenovili metodologijo izračuna cene celotne oskrbe za starejše. S spremembami zakonodaje bodo oblikovali enotne cenike ter preprečili dvojno zaračunavanje storitev socialne oskrbe v domovih starejših občanov, so napovedali.
Za osebe z demenco ter njihove svojce ali skrbnike bodo z različnimi programi pomagali ustvariti okolje za kar najbolj kakovostno življenje z demenco. Ob tem napovedujejo posodobljen sistem strokovnih socialnih in patronažnih služb za oskrbo v skupnosti in ponovno vzpostavitev kakovostnega, konsistentnega in vzdržnega terenskega socialnega dela in varstva. Spodbujali bodo digitalizacijo in uporabo opreme IKT za učinkovitejšo oskrbo in pomoč starejšim pri neodvisnem življenju.
Večje število državnih najemniških stanovanj, več vlaganj v obnovljive vire energije
Koalicijski partnerji se v pogodbi zavezujejo k spoštovanju socialnega dialoga ter obuditvi socialnega partnerstva in delovanja ESS, ki je zamrznjen od maja lani. S spremembo zakonodaje naj bi uredili pogostejši izračun minimalnih življenjskih stroškov, napovedujejo tudi zagotovitev socialne pomoči delavcem, ki prekinejo izkoriščevalska delovna razmerja.
Cilj zagotoviti 20.000 javnih najemnih stanovanj do 2030 nameravajo okrepiti delovanje Stanovanjskega sklada RS in podpreti druge modele financiranja.
Na področju stanovanjske politike je med prioritetami takojšnja priprava kriznega načrta reševanja stanovanjske krize za gradnjo in obnovo javnih najemnih stanovanj, s poudarkom na območjih z najvišjimi cenami najemnin in zemljišč. V načrtu je sprejem regulatorne podlage, ki bo omogočila gradnjo stanovanj prek stanovanjskih zadrug, pa tudi vzpostavitev ustrezne garancijske sheme, povratnih in nepovratnih sredstev za stanovanjske zadruge. Za zagotovitev varnega najema in s ciljem spodbujanja oddajanja stanovanj za nedoločen čas napovedujejo spremembo področne zakonodaje.
S ciljem zagotoviti 20.000 javnih najemnih stanovanj do 2030 nameravajo okrepiti delovanje Stanovanjskega sklada RS in podpreti druge modele financiranja. Razmišljajo tudi o preučitvi možnosti regulacije najemnin in najemnega trga. V načrtu je zaostrovanje pogojev za platformno turistično oddajanje nepremičnin v predelih, kjer primanjkuje stanovanj. Nepremičnine, ki so v lasti DUTB in so primerne za stanovanjsko gradnjo, naj bi prenesli na stanovanjski sklad.
Napovedujejo dokončno uveljavitev ustavne pravice do čiste pitne vode in boljše gospodarjenje z gozdovi. Pritiske na naravo načrtujejo zmanjševati s sistemskimi ukrepi, napovedujejo pa tudi boljše upravljanje prometa v naravnem okolju in zavzemanje za sistemsko ureditev sanacije v preteklosti onesnaženih okolij.
Za zagotavljanje energetske varnosti in samozadostnosti naj bi pospešili investicije v obnovljive vire energije, uporabo fosilnih goriv pa zmanjšali. Na tem področju tako napovedujejo sprejem novega zakona o prednostnem umeščanju OVE v prostor, prenovo energetske in okoljske zakonodaje s ciljem olajšati izvajanje investicij ter spodbujanje projektov na tistih tehnologijah, ki so bile v preteklosti zanemarjene. S preoblikovanjem elektrodistribucijskega sistema naj bi intenzivirali investicije v omrežje. V sodelovanju z deležniki napovedujejo pripravo programa energetskega, gospodarskega in socialnega prestrukturiranja regij s ciljem opustitve rabe premoga do 2030.
Po potrebi bodo regulirali cene naftnih derivatov
Po potrebi bodo regulirali cene elektrike in naftnih derivatov s poudarkom na zaščiti socialno občutljivih skupin. Ob tem v pogodbi ni naveden določen model regulacije cen, navajajo pa, da bodo učinke rastočih cen energije za gospodinjstva in gospodarstvo omilili z vsemi razpoložljivimi ukrepi na ravni države. Poleg kontrole cen je to lahko subvencijska shema ali pa poseg v katero od dajatev ali komponent cen energentov.
Pri vodenju investicijskih odločitev glede drugega bloka krške nuklearke se koalicijski partnerji zavezujejo k transparentnosti in neodvisnosti ter spoštovanju volje ljudi na referendumu. Sprejemljive bodo le tiste jedrske tehnologije, ki jih obvladuje zahodni svet, analizirali pa bodo tudi možnost vpeljave novih jedrskih tehnologij.
Partnerji v koalicijski pogodbi napovedujejo tudi dosledno spodbujanje in izvajanje hierarhije ravnanja z odpadki ter zagotavljanje učinkovitega ravnanja s komunalnim blatom z vsaj delno izrabo fosforja. Podprli bodo tudi strožje sankcije za povzročitelje okoljskih škod. Spodbujali bodo trajnostno in ekološko kmetovanje, okrepili nadzor nad fitofarmacevtskimi sredstvi in spodbujali večji delež samopreskrbe.
Na področju prometa med drugim navajajo dokončanje tretje razvojne osi, razvoj učinkovite železniške povezave do Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, pa tudi čimprejšnjo izgradnjo dvotirne proge do Luke Koper. Z nadaljnjim posodabljanjem železnic ciljajo na to, da bo večina tovora na daljše in srednje dolge razdalje prepeljana po tirih in ne po cesti. Javni potniški promet bi spodbujali z uskladitvijo voznih redov, poenotenjem shem in informacijskimi sistemi. Domačega letalskega prevoznika koalicijska pogodba ne predvideva, načrtujejo pa pripravo analize, ki bo ugotovila smiselnost podpore zagotavljanju povezav s ključnimi destinacijami pod ekonomsko upravičenimi pogoji.
Veliki infrastrukturni projekti se pogosto povezujejo s težavami in korupcijskimi ter drugimi tveganji pri javnih naročilih. Nova koalicija načrtuje krepitev učinkovitosti sistema javnega naročanja z uvedbo inšpekcijskega nadzora ter proučitvijo postopkov revizije. Ustanovili naj bi poseben inšpekcijski organ, ki bo neodvisno izvajal nadzor izvajanja javnega naročanja.
Izhodna covidna strategija
Koalicijska pogodba strank Gibanje Svoboda, Levica in SD se v delu, ki se nanaša na zdravstvo, deli na poglavje reševanja trenutnih težav in poglavje pogleda v prihodnost – moderen zakon o zdravstvenem sistemu v Sloveniji. Dokument, ki so ga STA posredovali iz Gibanja Svoboda, so omenjene stranke medsebojno že uskladile, a ga morajo še dokončno podpisati.
V okvirju reševanja trenutnih težav bodoča koalicija med drugim načrtuje izhodno covidno strategijo, s katero bodo družbo pripravili na morebiten novi val epidemije covida-19. Spremenili bodo zakon o nalezljivih boleznih, kot osnovo zanj pa vzeli predlog Pravne mreže za varstvo demokracije. Kot je navedeno v koalicijski pogodbi, bodo morali biti vsi preventivni ukrepi zoper širjenje okužb, vključno s cepljenjem, podprti z znanstvenimi dokazi, časovno omejeni in pogojeni z resnostjo situacije.
V sklopu reševanja trenutnih težav je predviden še interventni zakon o zdravstvu, ki bo med drugim vzpostavil ažurne evidence čakalnih dob in takojšne skrajševanje čakalnih dob z razpisom, ki bo primarno namenjen javnim zavodom, nato koncesionarjem, na koncu pa tudi zasebnikom. Zakon bo zagotovil dostop do zdravnika na primarni ravni, uveljavil in ovrednotil standarde in normative v zdravstvu (ukiniti nameravajo sočasno delo zdravnikov na več deloviščih), debirokratiziral in digitaliziral zdravstveni sistem s poudarkom na primarnem zdravstvu in dodatno finančno stimuliral medicinski kader.
Odpravljeno popoldansko delo zdravnikov in krajše čakalne dobe
Drugo poglavje zdravstvenega dela koalicijske pogodbe vključuje področja ureditve pacientovih pravic, izvajanja zdravstvenih storitev, financiranja zdravstvenega sistema, kadrov v zdravstvu, dobrega upravljanja zdravstvenega sistema, dolgotrajne oskrbe, paliativne oskrbe, duševnega zdravja, zdravstvene preventive ter alternativne in komplementarne medicine. Bodoča koalicija si je zadala cilj, da ustanovi urad pacientovih pravic, ki bo zagotavljal boljše zakonsko varstvo pacientov. Pro bono ambulante bodo vključili v javno zdravstveno mrežo in odprli sklad za izjemne primere v primeru nujne potrebe po zdravljenju redke bolezni posameznika v tujini.
Uvedli bodo enotni informacijski sistem na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju zdravstva ter na vseh nivojih opredelili boljše materialne in prostorske standarde dela v zdravstvu. Avtomatizirali bodo napotovanje pacientov k specialistom po kriterijih najkrajše čakalne vrste in oddaljenosti od prebivališča. Sistemsko nameravajo izboljšati dejavnost helikopterskega reševanja v Sloveniji. S spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti bo odpravljeno popoldansko delo zdravnikov pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti in koncesionarjih, uvedli bodo konkurenčno prepoved dela.
Uvedli bodo enotni informacijski sistem na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju zdravstva ter na vseh nivojih opredelili boljše materialne in prostorske standarde dela v zdravstvu.
Do konca leta 2024 bodo pripravili celovito prenovo financiranja zdravstvenega sistema, ki bo vsebovala tudi ukinitev po njihovi oceni nepravičnega in neučinkovitega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Želijo si, da bo do leta 2030 za zdravstveni sistem vključno z investicijami namenjeno 12 odstotkov bruto domačega proizvoda. Napovedujejo odpravo porušenih plačnih nesorazmerij, nagrajevanje motivacije in rezultatov dela, spodbujanje integracije zdravstvenih delavcev in njihovih družinskih članov v okolje z dostopnejšimi vrtci, šolami in stanovanji za mlade zdravnike. Koalicijska pogodba predvideva tudi uvedbo kadrovskega štipendiranja na področju vseh zdravstvenih programov v srednjih šolah in na fakultetah.
Implementacija nadzorovane rabe medicinske konoplje
Zavzemali se bodo za učinkovitejše vodenje in upravljanje državnih in občinskih zdravstvenih zavodov z učinkovitejšo porabo sredstev. Pri tem napovedujejo centralizirano naročanje zdravstvenega materiala z uvedbo enovitega sistema na nacionalni ali regionalni ravni. Kot dodajajo, bi potrebovali tudi nov register referenčnih cen zdravstvenega materiala in opreme. Napovedujejo ustanovitev Nacionalne agencije za razvoj, investicije in kakovost v medicini, ki bo nadzirala kakovost investicij na nacionalni in regionalni ravni.
Implementirali bodo tudi nadzorovano rabo konoplje v medicinske namene.
Koalicijska pogodba predvideva posodobljen zakon o duševnem zdravju. Poskrbeli bodo za boljši nadzor izvajalcev psihoterapevtskih storitev in se zavzemali za dostopnejšo mrežo centrov duševnega zdravja. Razširiti nameravajo dostopnost preventivnih programov ter preučiti možnosti davčnih in regulatornih omejitev vsebnosti sladkorja. Področje alternativnega zdravljenja bodo uredili po modernih evropskih standardih in zagotovili nadzor nad izvajanjem teh dejavnosti, napovedujejo.
Implementirali bodo tudi nadzorovano rabo konoplje v medicinske namene. Za potrebe slovenskega javnega zdravstva bo pridelavo organizirala država, je še razvidno iz programskega dela koalicijske pogodbe.
Želijo si povrniti zaupanje v politiko
Prvaki bodoče koalicije so si v usklajenem besedilu koalicijske pogodbe kot prioriteto zastavili zagotovitev politične stabilnosti in povrnitev zaupanja ter integritete v politike, demokratične institucije ter nosilce oblasti. Sistem oblasti želijo oblikovati tako, da bo sposoben odpravljati politične blokade in krize. V mednarodni skupnosti pa bodo zastopali interese države in ne posameznih strank. Politični sistem bo jasno odražal politično identiteto strank, ki temeljijo na vrednotah spoštovanja, dialoga, premoščanja razlik na demokratičnih načelih, sposobnost sklepanja kompromisov s širokim vključevanjem raznolikih družbenih deležnikov pri oblikovanju in izvrševanju javnih politik, so zapisali.
Spodbujali bodo politično participacijo mladih, olajšali udeležbo na volitvah in referendumih. Preučili bodo možnosti internetnega glasovanja in digitalizacije volilnih procesov.
Koalicijski partnerji zagovarjajo proporcionalni volilni sistem, ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu pri volitvah v DZ. Pri tem zagovarjajo “načelo zadrge” pri vrstnem redu žensk in moških na kandidatnih listah. Želijo si namreč doseči enakost med spoloma v razmerju med nosilci javnih funkcij. Zavzemali se bodo za krepitev neposrednega odločanja ljudi, in sicer tako, da bodo razširili možnost referendumskega odločanja na spremembo ustave, pretehtali omejitev zakonodajnega referenduma in možnosti omejitve kandidiranja in odpoklica voljenih funkcionarjev.
Nadgradili bodo tudi oblike neposrednega sodelovanja občanov v občini, kot obvezne ali spodbujene s finančnimi vzvodi. Izpostavili so še spoštovanje odločb ustavnega sodišča in spoštovanje vloge neodvisnih institucij. Okrepitev neodvisnosti sodstva bi dosegli tako, da bi predsednik republike prevzel imenovanje sodnikov na predlog sodnega sveta.
Civilno družbo si želijo sistematično vključevati v procese odločanja na vseh ravneh, kar po njihovem mnenju krepi strokovnost in legitimnost sprejetih odločitev. Hkrati želijo v procese načrtovanja javnih politik vključiti stroko. Civilno-družbene organizacije in javnost bodo v procese odločanja vključene z načelom podnebne pravičnosti.
V sodelovanju s civilno družbo bodo odpravili škodljive ukrepe vlade, so zapisali. Uvedli bodo tudi sistem osveščanja in usposabljanja prebivalstva o pravu in državljanskih pravicah, “da se ljudje lahko zoperstavijo poskusom vzpostavljanja avtokracije”, so zapisali.