Medresorsko usklajevanje osnutka novele zakona o delovnih razmerjih še ni zaključeno. Kot so za nas pojasnili v ministrstvu za delo, predlog sprememb zakona vlada še ni obravnavala oziroma potrdila. “Več bo znanega v prihodnjih dneh,” so na kratko odgovorili.

In kaj so ključne novosti? Te delavcu denimo omogočajo, da po šestih mesecih zaposlitve zahteva zaposlitev za nedoločen namesto določen čas ali zaposlitev s polnim namesto krajšim delovnim časom. Spodbuja tudi k usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Veljavno ureditev instituta dela na domu dopolnjuje tako, da ga bo mogoče odrediti z aneksom k pogodbi o zaposlitvi, medtem ko je zdaj treba skleniti novo pogodbo, delodajalec pa se bo moral v primeru, da bo delavec zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zahteval delo na domu, odzvati in podati razloge za morebitno zavrnitev.

Pravica do odklopa

Osnutek v tem delu prinaša tudi pravico do odklopa, saj “nove informacijske in komunikacijske tehnologije omogočajo nenehno dostopnost delavca, kar povzroča intenzifikacijo dela” ter “zameglitev meje med službenim in zasebnim časom”. Glede na zapisano bi bil delodajalec po novem delavcu dolžan zagotoviti, da v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičene odsotnosti ni na razpolago. Predpisuje se tudi petdnevni oskrbovalski dopust za nego družinskega člana ali osebe v skupnem gospodinjstvu, ki pa bo v nasprotju s prvotnimi načrti neplačan.

Med osrednjimi novostmi so na ministrstvu izpostavili prostovoljni štiri- ali šesturni delovnik, uvajanje pravice do odklopa, uvajanje pravice do 48-urnega počitka in omejevanje prekarnosti tudi z ukrepi na področju agencijskega dela, rešitve za večanje varnosti delavskih predstavnikov in za preprečevanje zlorab na področju podajanja pisnih opozoril pred odpovedjo, ukrepe za varovanje žrtev nasilja, izenačenje delovnopravnih pravic rejnikov ter določbe v zvezi s fleksibilnejšo možnostjo dela od doma.

Osnutek novele sicer v slovenski pravni red vnaša tudi dve evropski direktivi. Na njuni podlagi predvideva pet dni neplačanega oskrbovalskega dopusta in pravico delavca predlagati spremembo pogodbe o zaposlitvi – denimo namesto za določen za nedoločen čas.

V drugem delu prenove zakona izstopajo rešitve, s katerimi se naslavlja žrtve nasilja v družini, ki naj bi jih bilo vse več. Na novo je predvideno, da lahko delavec, ki je žrtev takšnega nasilja, predlaga zaposlitev za krajši delovni čas, v primeru urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov na institucijah ter odpravljanja posledic nasilja v družini pa je upravičen do desetih dodatnih dni plačane odsotnosti, pri čemer mora delodajalcu predložiti ustrezno potrdilo pristojnega centra za socialno delo. Delodajalec naj takemu delavcu ne bi smel odpovedati pogodbe o zaposlitvi.

Spremembe pri agencijskem delu

Tudi v novem osnutku kljub javnemu nasprotovanju nekaterih predstavnikov delodajalcev ostaja možnost 30-urnega polnega delovnega časa, k uvedbi katere se je koalicija zavezala v koalicijski pogodbi. Subvencioniranje podjetij, ki bi se odločila za to, ni predvideno. Zdaj je minimum za poln delovni čas določen pri 36 urah.

Spremembe so še vedno predvidene tudi pri agencijskem delu, s čimer se “zasleduje temeljna funkcija agencijskega dela, ki je zagotavljanje delovne sile za primere začasno in občasno povečane potrebe po delu”. Ministrstvo želi uvesti dodatno omejitev števila agencijskih delavcev v podjetjih na 15 odstotkov. Načrtuje se še, da bi agencijski delavci na čakanju, ki zdaj prejmejo 70 odstotkov minimalne plače, po novem prejeli 80 odstotkov plače iz preteklega meseca.

Dodaja se nov člen o subsidiarni odgovornosti, skladno s katerim je za izplačilo plač delavcev podizvajalcev, če jih ti ne poravnajo, odgovoren delodajalec, ki je podizvajalca najel, in sicer ne le v primeru čezmejnega izvajanja storitev kot trenutno, temveč vseh.

Osnutek tudi zaostruje postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, za kar se je že v času prejšnje vlade zavzel Sindikat policistov Slovenije. V DZ je poskušal s svojim predlogom novele, a neuspešno.

Zaščita delavskih predstavnikov

Hkrati prinaša dodatno zaščito delavskih predstavnikov. Če bi sindikalni zaupnik v sodnem postopku uveljavljal nezakonitost odpovedi, bi se zadržanje odpovedi podaljšalo do odločitve v sporu na prvi stopnji. V času, ko bi mu delodajalec prepovedoval opravljanje dela, pa bi bil upravičen do zvišanja nadomestila plače.

Med drugim so predvideni še 48-urni tedenski počitek enkrat mesečno, v zvezi s katerim je bilo prav tako že zaznati uradne pomisleke delodajalcev, možnost izredne odpovedi delavca zaradi neizplačila nadomestila plače, nadgradnja pravil glede posredovanja pisnega obračuna plače ter uporaba zastaralnega roka petih let za denarne terjatve iz delovnega razmerja.

 

Delodajalce je izplen razočaral, ob začetku javne obravnave pa so za STA izpostavili, da je bila njihova stran v pogajanjih v izrazito neenakopravnem položaju in izigrana, “saj so bila ministrova zagotovila in dogovori o pogajanjih dokončno prekršeni”. Nedolgo zatem so tudi iz tega razloga zamrznili socialni dialog znotraj ESS. V vladnih in sindikalnih vrstah so bili kritični, delodajalcem pa so očitali taktično ravnanje, s katerim naj bi želeli ustaviti spremembe.