Več kot sto tisoč zavarovanih oseb v Sloveniji nima izbranega osebnega družinskega, otroškega ali šolskega zdravnika. Po celotni državi je manj kot 200 osebnih zdravnikov, ki so po veljavni ureditvi še dolžni sprejemati nove paciente, saj ne dosegajo minimalnega števila opredeljenih zavarovancev, kažejo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), medtem pa mnogi opozarjajo, da uradni podatki ne držijo in da skorajda ni osebnega zdravnika, ki bi sprejemal nove paciente.
Zdravniki opozarjajo na izgorelost
Tudi v Mariboru je potreba po družinskih zdravnikih zelo velika. “Stanje ni tako hudo, kot morda kje drugje po Sloveniji, ampak tudi mi delamo že z rezervo. Trenutno bi naj po nekaterih ocenah bilo brez zdravnika okrog 6-7000 ljudi, ni pa podatka, koliko jih dejansko želi izbrati zdravnika in koliko je takšnih, ki v vsakem primeru ne bi izbrali zdravnika, tudi če bi bil ta na voljo (npr. delajo v Avstriji in imajo tam osebnega zdravnika),” razlaga Maja Arzenšek, vodja družinskih zdravnikov v Zdravstvenem domu (ZD) dr. Adolfa Drolca Maribor.
Za normalizacijo razmer bi v tem trenutku potrebovali še kakšnih 8 zdravnikov.
Osebnega zdravnika je sicer možno izbrati tudi v drugi regiji, oziroma kjerkoli v državi, bi pa seveda bilo najbolj logično, da ga izberemo čim bližje domu, da nam v primeru bolezenskih stanj ni treba prepotovati daljših razdalj.
Vztrajno večanje števila pacientov, ki zaradi pomanjkanja ne morejo izbrati osebnega zdravnika, ni težava, ki bi nastala z danes na jutri. Številni nanjo opozarjajo že vrsto let in pacienti se vseskozi obračajo tudi na zastopnike pacientovih pravic. Vzrokov za nastalo situacijo je veliko, poudarja Arzenškova, nanje pa opozarjajo že vrsto let. Mladi zdravniki se ne odločajo v tolikšni meri za specializacijo kot bi si želeli in kot bi bilo potrebno, predvsem zaradi prevelikih obremenitev, preveč administracije in podobno. Eden od vzrokov je tudi izgorelost. Delovnik določa ZZZS, obveznosti vseh zdravnikov do 55. leta pa je tudi vključevanje v dežurno službo. Po pravilih lahko delodajalec vsakemu zdravniku odredi do 8 nadur tedensko in več s soglasjem delavca.
Težko pa je pojasniti, kaj je tisto, kar najpogosteje privede do izgorelosti, opozarja Arzenškova. “Niso toliko ure dela, kot obremenitve na časovno enoto, stiske ljudi, ki se menjavajo iz minute v minuto, nemoč narediti vse, kar znamo in zmoremo, in kar bi morali narediti po vseh strokovnih standardih. Nekje sem enkrat prebrala, da vstopanje v različne odnose tekom dneva, v naših ambulantah tudi do 70-80 odnosov dnevno, je tisti, kar je najbolj izčrpavajoče in kar težko razume nekdo, ki česa podobnega ni počel. Seveda pa je hkrati to tudi tisto izpolnjujoče, če le nisi pod konstantnim časovnim pritiskom,” še doda vodja družinskih zdravnikov.
Nekaj zdravnikov iz tujine tudi v Maribor
Rešitev več let trajajočega problema sicer terja sistemsko obravnavo, a v mariborskem zdravstvenem domu so pripravljeni tudi na drugačne ukrepe. “V ZD Maribor imamo v zadnjem letu nekaj več specializantov, na kar smo ponosni, in smo kljub vsemu še optimisti, da ta voz potegnemo nazaj na ravno cesto,” še doda vodja družinskih zdravnikov. Da bi zagotovili zadostno število osebnih zdravnikov, so pripravljeni pripeljati tudi zdravnike iz tujine, a kot opozarja Arzenškova, je to “zgolj obliž na rano, ni pa to rešitev problema“.
Trenutno bi naj po nekaterih ocenah bilo v Mariboru brez zdravnika okrog 6-7000 ljudi.
Nekaj zdravnikov iz tujine tako lahko kmalu pričakujemo tudi v Mariboru, pove vodja družinskih zdravnikov. “V našem zavodu stavimo veliko na medosebne odnose, na posluh za sodelavce, na skrb za dobro delovno klimo. Vsekakor bi pa lahko na nivoju občin storili še kaj več, da privabimo mlade zdravnike v naše vrste,” še doda. Na ravni države se, kot pove Arzenškova, sicer veliko govori o rešitvah problema, a je treba še počakati, da se te udejanjijo.
Za lažji dostop do izbranega osebnega zdravnika je vlada sicer decembra 2021 sprejela aneks za lažjo dostopnost, za kar je leta 2021 namenila 24,8 milijona in leta 2022 55 milijonov evrov ter tako med drugim omogočila širitev mreže osebnih zdravnikov za 64,6 tima in dodatni kader za administracijo.
Ste tudi sami brez izbranega zdravnika?
Kaj pa sicer lahko storite v primeru, da ste denimo sami ostali brez izbranega osebnega zdravnika? “V kolikor pacient nima izbranega zdravnika, se lahko obrne na najbližjo ambulanto, kjer ga bodo v skladu s potrebami in zmožnostmi tudi obravnavali,” pove Arzenškova. Praviloma imajo ob odhodu obvestila dosedanjega zdravnika, ki vključujejo pojasnila in dodatne informacije, kako naprej.
Na ZZZS razlagajo, da morajo izvajalci zdravstvenih storitev “zavarovanim osebam zagotavljati nujne oziroma neobhodne zdravstvene storitve (sem sodi na primer tudi izdaja bolniškega lista, zdravil na recept, napotnice in podobno), četudi nimajo izbranega osebnega zdravnika. V nasprotnem primeru kršijo pravice zavarovanih oseb, zato se lahko v zvezi s tem pritožijo pri konkretnemu izvajalcu, zastopniku pacientovih pravic ali območni enoti ZZZS.”
Ena od možnosti je obisk zasebnika, če si lahko pacient privošči samoplačniško storitev. Povračila nenujnih stroškov ZZZS ne nudi; pri zasebniku zunaj mreže javne zdravstvene službe lahko zavarovana oseba uveljavlja le nujne zdravstvene storitve, ZZZS pa zagotavlja povračilo v višini cene, o kateri se dogovori z izvajalci v javnem zdravstvu.
Obenem so izpostavili, da so plačane tudi storitve, opravljene za neopredeljene paciente. Medtem morajo nujno zdravniško pomoč nuditi v urgentnih centrih in na drugih urgentnih oddelkih, kjer pacientu ne smejo zavrniti pregleda. A po pregledu na urgenci nastane težava pri zaposlenih in delovno aktivnih pacientih, če potrebujejo bolniški list, ko jim recimo priporočijo počivanje ali celo zdravljenje v bolnišnici.