Hitro po novem letu je nastopil kaos s študentsko prehrano. Zaradi draginje se je namreč podražila tudi maksimalna vrednost obroka s 7 na 9 EUR. Že nekaj časa na področju subvencionirane študentske prehrane primanjkuje ponudnikov, zaradi visokih stroškov pa se restavracijam “bonov” ne bi več splačalo ponujati. Dvignila se je tudi subvencija, a v povprečju so študenti še vedno zaznali podražitve v povprečju več kot evro na en študentski obrok. Toda študente kmalu čakajo boljši časi. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) se je namreč sestala z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kaj vse so dosegli in kako bo dogovor vplival na študente?

Subvencija se bo (ponovno) dvignila marca

Kot so nam povedali na ŠOS, so ob dogovoru z ministrom Mesecem prišli do treh sklepov:

  1. Subvencija se bo vključno z rednim dvigom 1. marca zvišala na 4,5 EUR.
  2. Skupaj s Strateškim svetom Vlade RS za prehrano bo ŠOS pristopil k pripravi novih smernic za zagotavljanje kakovostne prehrane, ki se bodo uveljavile z naslednjim razpisom za ponudnike.
  3. Poostril se bo nadzor nad ponudniki subvencionirane študentske prehrane.

“Glede na višanje cen subvencioniranih obrokov ter glede na dejstvo, da so nekateri ponudniki novo maksimalno višino obroka izkoristili za neupravičeno zvišanje cen in za to ceno ne zagotavljajo polnovrednega obroka, menimo, da so to koraki v pravo smer,” so ob tem pojasnili na študentski organizaciji.

Višja subvencija, ki bo začela veljati od začetka marca, bo pomenila nižje stroške za študente.

Na ŠOS in na ministrstvu se osredotočajo predvsem na to, da bo prehrana zdrava. Študenti pa ob tem na družbenih omrežjih opozarjajo še na to, da so se študentski obroki v restavracijah bistveno zmanjšali. “Pri določanju smernic kakovosti prehrane bomo, kot vselej, sodelovali s pristojnim ministrstvom za delo ter NIJZ in na podlagi smernic Strateškega sveta vlade. Glede na dosedanje pogovore pa bo ključno, da bo prehrana predvsem zdrava. Pričakujemo, da bo fokus bolj na kvaliteti kot na kvantiteti,” razložijo na ŠOS.

Trenutno lahko en obrok “na bon” stane več kot je minimalna urna postavka

Študenti na družbenih omrežjih poudarjajo tudi, da je nezaslišano, da študentom ne pripada malica, tudi če delajo 8 ali več ur, nato pa jih obrok “na bon” stane več, kot so plačani v eni uri, če prejemajo minimalno urno postavko. Na ŠOS ob tem odgovorijo, da takšni argumenti žal nimajo teže, saj je govora o minimalni urni postavki ter o maksimalnem doplačilu za subvencioniran obrok študentske prehrane. Prav tako opozorijo, da se bo kmalu dvignila tako subvencija kot minimalna bruto urno postavka za študentsko delo.

“Pred dvigom je to razmerje 5,21 EUR napram 5,5 EUR, po obeh dvigih pa 5,85 EUR napram 4,5 EUR,” poudarjajo na študentski organizaciji in dodajo še, da je minimalen strošek subvencioniranega študentskega obroka za študenta 0 EUR.

Napovedan je dvig minimalne bruto urne postavke iz 6,17 na 6,92 EUR za opravljeno uro študentskega dela, kar pomeni iz 5,21 na 5,85 EUR neto. Minimalna študentska urna postavka se dviguje z minimalno plačo, ampak zaenkrat še ni znano, s katerim dnem se bo uveljavila.

“Druga plat medalje je, da niti minimalni urni neto zaslužek zaposlene osebe po pogodbi o zaposlitvi ne pokrije povprečne višine kosila v gostinskem lokalu, niti maksimalne cene nesubvencioniranega študentskega obroka. Je pa večina študentskih obrokov cenejša in s strani študentov tudi bolj množično koriščena,” še dodajo na ŠOS.

ŠOS: Študentska prehrana v Sloveniji je primer dobre prakse

Študentom ob delu žal ne pripadata ne malica ne potni stroški, lahko pa se seveda delodajalec odloči, da jim bo nudil eno ali oboje. Študenti tako nimajo zagotovljene prehrane ne ob študiju ne ob delu, to vrzel pa (učinkovito) že nekaj časa zapolnjuje subvencionirana študentska prehrana. Subvencionirani obroki tako niso nujno najcenejša rešitev, ampak kot pojasnjujejo na ŠOS, ključni element sistema niti ni nizka cena, temveč je osnovni namen, da študentom zagotovi zdrav in topel obrok po dostopni ceni enkrat dnevno.

“Zagotovo je mogoče napraviti obrok za nižjo ceno, kot stane najdražji bon za študentsko prehrano, ga pa ni mogoče napraviti za nižjo ceno od najcenejšega. To je veljalo vedno od uveljavitve subvencionirane študentske prehrane dalje,” razlagajo in opozarjajo, da so študenti vedno poleg subvencionirane študentske prehrane jedli tudi drugje, praviloma so si kuhali sami. “To kaže tudi statistika, po kateri študent, ki je do subvencionirane prehrane upravičen, v povprečju koristi dobrih 6 subvencij mesečno, kar se v zadnjih 10 letih ni bistveno spremenilo.”

Na organizaciji tako pojasnijo, da glede na primerjave s tujino in odzivom študentov, ki so študirali tako v tujini, kot v Sloveniji, lahko rečemo, da gre pri slovenskem sistemu subvencionirane študentske prehrane za primer dobre prakse. “Trenutna ureditev, ki zagotavlja pestrost, kakovost, lokacijsko dostopnost in, ne glede na trenutne odzive, cenovno dostopnost, trenutno nima boljše alternative. Je pa seveda vedno možno o tem razpravljati in iskati še boljše rešitve. V tem trenutku boljše ureditve, kot rečeno, ne vidimo.”

Tudi študenti nosijo posledice inflacije in energetske krize

ŠOS smo prosili tudi za odziv na izjave študentov, ki so se delile po družbenih omrežjih, ko se je izvedelo, da bo študentska prehrana od novega leta dražja. Med drugim so trdili, da so študentske organizacije nanje pozabile, saj so “tako ali tako” financirane s strani bruto plač študentov. Kot so odgovorili, je to podobno, kot bi dejali, da poklicni gasilec ne gasi požarov, ker je “tako ali tako” redno zaposlen.

Za 100 EUR neto zaslužka dijaka ali študenta delodajalec plača 167,06 EUR. Prispevek za samostojno študentsko organiziranje (ŠOS, ŠOULJ, ŠOUM, ŠOUP, Zveza ŠKIS – 51 študentskih klubov) je 2,69 %. 

Glede dviga maksimalne cene obroka subvencionirane študentske prehrane pa poudarjajo, da je, glede na naraščajoče cene živil, dela in energije, utopično pričakovati, da bo lahko ponudba prehrane enaka za enako ceno kot pred desetletjem, odkar se maksimalna višina vrednosti obroka ni spremenila. “Ali se torej zviša vrednost obroka, ali pa ponudnikov študentske prehrane več ne bo. Ob tem naj spomnimo, da je ŠOS v preteklem letu izboril v tistem trenutku najvišji možen dvig subvencije iz 2,82 EUR na 3,5 EUR, kar je skoraj 25 odstotni dvig.”

Študenti sicer občutijo tako inflacijo kot energetsko krizo. Višje cene energentov in splošna draginja je letos prizadela predvsem tiste študente, ki bivajo na trgu ali pa pokrivajo del stroškov svoji družini. Pred začetkom študijskega leta je sicer ŠOS še skupaj z upravami študentskih domov in študentskimi svetovi stanovalcev uspelo zamrzniti cene bivanja v študentskih domovih, medtem ko višje cene energentov plačujejo študenti, ki bivajo na trgu.