Po podatkih statističnega urada število učiteljev še vedno pada in sklep Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ki je omogočal začasno in občasno delo študentov v primeru odsotnosti strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih in je prenehal veljati 31. 8. 2023, ni stanja nič izboljšal. Nekateri ravnatelji iščejo kader celo preko socialnih omrežij, saj morajo zaradi pomanjkanja nekateri učitelji prevzeti kar po dva predmeta. Med bolniško odsotnostjo učitelja pa ponekod predmeta ne morejo poučevati, ker ga nihče ne more nadomeščati.

Ravnateljica OŠ Čepovan Branka Ušaj je za Delo povedala, da kadra preprosto ni: »Mladi se ne odločajo za učiteljski poklic. Hodimo skoraj že od vrat do vrat, iščemo profile, ki so študirali posamezno smer, in jih prosimo, da pridejo učit. Ne vem, kam bo to dolgoročno pripeljalo. Štipendije mladim ne zadoščajo.«

Študentsko delo v šolah omogočila pandemija

Pravno podlago za sprejem sklepa je omogočal 105. člen Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19. S tem sklepom se je v času epidemije, ko je bilo veliko strokovnih delavcev bolniško odsotnih, šolam (v primerih, ko so bile predhodno izčrpane vse ostale možnosti) omogočilo blaženje kadrovskega pomanjkanja ter tako zagotavljalo nemoteno izvajanje pouka. V tem primeru je šlo za interventni ukrep, ki je bil sprejet z namenom nadomeščanja kratkotrajno odsotnih delavcev in ne kot sistemska rešitev, saj je stališče MVI, da študentje niso najbolj primerni in ustrezno usposobljeni za samostojno opravljanje pedagoškega dela, kot so nam sporočili z ministrstva.

Možna zaposlitev osebam brez pedagoške izobrazbe

Okrožnica, ki je bila posredovana ravnateljem šol, je vsebovala dodata pojasnila o zaposlovanju strokovnih delavcev. V okrožnici je bilo pojasnjeno, da imajo ravnatelji, v primeru, ko se na razpis ne prijavi ustrezen kandidat na voljo številne možnosti, navaja MVI. Ena od teh je sklenitev pogodbe za določen čas za obdobje dveh ali treh let s kandidatom, ki še nima pridobljene ustrezne pedagoško-andragoške izobrazbe in strokovnega izpita, naslednja je možnost sklenitve pogodbe o delu, nato možnost dopolnjevanja učne obveznosti in možnost zaposlitve upokojencev.

V okrožnici je bilo tudi pojasnjeno, da lahko študent sklene pogodbo o zaposlitvi ter da se lahko še vedno redno ali izredno šola, izgubi pa določene ugodnosti, ki mu pripadajo. Napovedano je bilo tudi, da bo minister, na podlagi 145. člena Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 sprejel sklep, ki bo šolam na prizadetih območjih vseeno omogočal začasno in občasno delo študentov.

Z ministrstva nam sporočajo, da se zavedajo pomanjkanja pedagoškega kadra in še naprej izvajajo ukrepe za reševanje problematike pomanjkanja učiteljev: »Žal se je na 200 razpisanih pripravniških mest za vzgojitelje in učitelje prijavilo samo 115 kandidatov. Skupno s pomočniki vzgojiteljev bo od načrtovanih 250 pripravnikov s 1. 9. 2023 pričelo opravljati pripravništvo 165 kandidatov.«

Vpis na področje vzogje in izobraževanja je manjši kot je število razpoložljivih mest

Štipendiranje študija v pedagoških študijskih programih je v primerjavi z lanskim letom število štipendij bilo podvojeno, na voljo je tako 100 štipendij. MVI dodaja, da v primerjavi z razpisom iz leta 2022, ko so bile štipendije namenjene področjem poučevanja fizike, matematike, računalništva in tehnike, so za naslednje študijsko leto poleg le-teh na novo razpisane tudi štipendije za poučevanje kemije ter za drugostopenjski študij; specialna in rehabilitacijska pedagogika, logopedija in surdopedagogika, inkluzija v vzgoji in izobraževanju, inkluzivna pedagogika, socialna pedagogika.

Gre za študijske smeri, ki izobražujejo kader za katerega je izrazito povpraševanje, vpis pa je manjši kot je število razpoložljivih mest. Hkrati diplomanti teh študijskih programov pogosto zaposlitev iščejo izven vzgoje in izobraževanja. Z mehanizmom štipendiranja se te diplomante zaveže, da se zaposlijo na področju vzgoje in izobraževanja za najmanj toliko časa, kolikor je trajalo štipendijsko razmerje. Razpis se je zaključil 24. 8. 2023.

Kaj je PAI?

Kot na svojih spletnih straneh navaja Filozofska fakulteta UM, je pedagoško-andragoško izobraževanje namenjeno diplomantom nepedagoških študijskih programov, študijskih programov, ki v skladu z zakonom ustrezajo izobrazbi druge stopnje, prvostopenjskih programov in študijskih programov, ki v skladu z zakonom ustrezajo izobrazbi prve stopnje. Študenti tako pridobijo temeljna psihološka, pedagoška, andragoška, didaktična znanja ter spretnosti in veščine za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa v osnovnem in srednjem izobraževanju oziroma drugih vzgojno-izobraževalnih organizacijah, ki izvajajo izobraževalni proces.

Rok za letošnjo prijavo se je že iztekel (15. 9. 2023 ). Več informacij o pedagoško-andragoško izobraževanju pa si lahko preperete na straneh Filozofske fakultete UM ali na tej povezavi.

Zanimivost je, da ministrstvo nadaljuje z dodeljevanjem finančne pomoči za študij v študijskih programih za izpopolnjevanje, ki zagotavljajo alternativno pot do učiteljskega poklica ali širitev poklicne kvalifikacije že obstoječih kadrov v šolstvu. Za te programe ministrstvo tudi vsako leto zagotavlja sofinanciranje strokovnim delavcem: »V študijskem letu 2021/22 je bilo vseh prejemnikov 205, kar je največ znotraj posamičnega razpisa v zadnjih petih letih. Za študijsko leto 2022/23 smo število dodeljenih študijskih pomoči še povečali in to obliko pomoči prejemajo 303 posamezniki. V razpisu za študijsko leto 2023/24 pa razpisujemo največ sredstev do sedaj, razpis pa je odprt do 15. novembra 2023.«

V iztekajočem šolskem letu je MVI pristopil tudi k posodobitvi izobrazbenih pogojev strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju in v ta namen sprejel spremembe in dopolnitve 15 podzakonskih predpisov, ki urejajo navedeno področje. Junija letos je bila sprejeta tudi novela ZOFVI, ki omogoča, da se za primere, ko ni ustreznih kandidatov, na mestih strokovnih delavcev v izobraževanju zaposli kandidate brez izpolnjevanja vseh pogojev, za določen čas dveh oz. treh let. Novela tudi omogoča, da se v primeru izpolnitve vseh pogojev znotraj omenjene dobe dveh oz. treh let z zaposlenim sklene pogodba za nedoločen čas brez javne objave, so nam sporočili z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje.