Fiskalni svet je podal oceno načrtovane javnofinančne politike Slovenije v proračunih za naslednji dve leti. Ali je ta ustrezna, koliko bodo na njo vplivali interventni ukrepi, povezani z avgustovskimi poplavami, ali so ocene stroškov obnove verodostojne in kakšen bo učinek fiskalne politike na inflacijo, je le nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili dr. Davorinu Kračunu, predsedniku Fiskalnega sveta, neodvisnega in samostojnega državnega organa, ki nadzira vodenje javnofinančne politike. Njegova osnovna naloga je spremljanje spoštovanja fiskalnega pravila, srednjeročno uravnoteženih prihodkov in odhodkov brez zadolževanja ter izvajanja predpisov Evropske unije, ki urejajo ekonomsko upravljanje v državah članicah.

Kateri so glavni pomisleki Fiskalnega sveta glede proračunov za prihodnji dve leti?

Fiskalni svet ocenjuje, da tudi tokrat proračunski dokumenti, predloženi v oceno Fiskalnemu svetu, ob upoštevanju sicer razumljive negotovosti glede popoplavnih stroškov, niso celoviti in dovolj verodostojni, odstopajo od dobre prakse srednjeročnega proračunskega načrtovanja ter ne omogočajo celovite ocene skladnosti s fiskalnimi pravili, določene z zakonodajo. Ob tem je v njih nakazano slabšanje javnofinančne slike in nadaljevanje prociklične ekspanzivne fiskalne politike v tem in prihodnjem letu, če upoštevamo bolj realistično oceno javnofinančnih gibanj v letošnjem letu od tiste, ki jo izkazujejo dokumenti. Takšna ugotovitev je neodvisna od obsežnih predvidenih sredstev za obnovo po avgustovski naravni ujmi.

Ugotavljate, da bo javnofinančna politika tudi v prihodnjih dveh letih ostala ekspanzivna in prociklična. Kaj to pomeni v praksi?

Prociklična politika je tista, ki sovpada s ciklom in zato ni ustrezna. Ekspanzivna prociklična politika tako v razmerah ugodnega gospodarskega cikla dodatno spodbuja gospodarstvo, medtem ko restriktivno prociklična politika v razmerah neugodnega gospodarskega cikla dodatno zavira gospodarsko rast.

V primeru Slovenije govorimo kljub umirjanju gospodarske rasti še vedno o razmeroma visokih nominalnih stopnjah rasti BDP, okoli 6- do 8-odstotnih. Pri tem opažamo predvsem omejitve na trgu dela, kjer je brezposelnost nizka in podjetja poročajo o pomanjkanju delovne sile. Ob naštetem naj bi trenutno začrtana javnofinančna politika tudi brez upoštevanja raznih interventnih ukrepih dodatno spodbujala gospodarstvo.

Takšno delovanje zato ni problematično zaradi ponovne vpeljave fiskalnih pravil, temveč zaradi zmanjšane učinkovitosti tako naravnane fiskalne politike. Ocenjujemo namreč, da bi načrtovana naravnanost oziroma prociklična ekspanzivnost fiskalne politike lahko med drugim zmanjševala učinkovitost njenega delovanja na drugih področjih, zlasti prizadevanj za omejevanje posledic draginje.

Na katerih področjih je poraba previsoka?

Fiskalni svet ne podaja sodb o ustreznosti posameznih komponent, temveč ocenjuje zgolj celotno sliko, ki jo odražajo proračunski dokumenti. Na podlagi stopenj rasti posameznih komponent lahko sklepa zgolj o realističnosti proračunskega načrtovanja.

Koliko na položaj javnih financ vplivajo predvideni interventni ukrepi, vezani na avgustovske poplave?

Interventni ukrepi, povezani z avgustovskimi poplavami, bodo v prihodnjih letih močno krojili javnofinančno sliko. Za odpravo posledic naravne ujme je v državnem proračunu v obdobju 2023-2025 trenutno namenjenih 1,9 milijarde evrov. Večina sredstev se nahaja na rezervi (1,1 milijarde evrov), kar je razumljivo ob dejstvu, da ukrepi še niso določeni. Trenutno predvideni obseg sredstev sicer ne zadostuje za pokrivanje škode. Hkrati obstaja verjetnost, da del sredstev za sanacijo ne bo zagotovljen v državnem proračunu, ampak v posebnem izvenproračunskem skladu. Fiskalni svet ob zavedanju, da bo sanacija večletni proces, predvsem pričakuje, da bo financirana transparentno in usmerjeno.

Zaradi velikega pomena interventnih ukrepov, povezanih s poplavami, bo Fiskalni svet, tako kot je v obdobju epidemije in draginjskih ukrepov, tudi v prihodnje interventne ukrepe izločal iz proračunske analize. S tem bo lažje oblikoval mnenje o dejanskem stanju javnih financ, brez ukrepov, ki njihovo stanje spreminjajo zgolj začasno.

Se vam zdijo trenutne ocene škode po poplavah ustrezne?

Javnofinančni strošek obnove po poplavah naj bi glede na skupno ocenjeno škodo v višini 10 milijard evrov znašal 6,4 milijarde evrov, skupaj s stroški intervencij in čiščenj pa 6,5 milijarde evrov. Znotraj tega zneska predstavlja večino ocena stroška obnove javne infrastrukture (3,2 milijarde evrov), pri čemer velja izpostaviti, da je celoten obseg investicij v nestanovanjske zgradbe in objekte na ravni nacionalnega gospodarstva (ne le sektorja država) v 2022 znašal 4 milijarde evrov. V kolikor je ocena stroškov obnove verodostojna, kar je težko verjetno ob sicer razumljivo še ne povsem natančno določenih konkretnih projektih sanacije in obnove, posledično tudi ne njihovih stroških, je ob omejeni absorpcijski zmožnosti tako administracije kot gradbene panoge utemeljeno pričakovati, da bo proces obnove več kot le nekajleten proces.

Kakšen je vpliv zdajšnje javnofinančne politike na inflacijo?

Ocene tega vpliva za Slovenijo po našem vedenju ni. Vendar ocene ECB za evrsko območje kažejo, da je skupni učinek interventnih ukrepov (epidemija, draginja) fiskalne politike na inflacijo pozitiven (okoli 0,8 o.t.) in prispeva k daljšemu obdobju vztrajanja višje inflacije. Ob tem se trg dela v Sloveniji glede na evrsko območje srečuje še z večjimi omejitvami, pospešek domače porabe, ki je v veliki meri temeljila na akumuliranih dodatkih, izplačanih v času epidemije in na investicijski porabi države, pa je bil po zaključku omejitev v Sloveniji večji kot v evrskem območju. Oboje implicira večje presežno povpraševanje v Sloveniji tako iz strani zasebnega kot javnega sektorja. To se med drugim kaže tudi v večanju razlike med osnovno inflacijo (ki ne vključuje cen energentov in hrane) v Sloveniji in v evrskem območju ter večanju razlike med rastjo cen v gradbeništvu in cen življenjskih potrebščin v Sloveniji. Zato lahko sklepamo, da bi lahko bil tudi učinek fiskalne politike na inflacijo večji kot v evrskem območju.

Kakšen bo letošnji proračunski primanjkljaj in kako se bo gibal v prihodnjem letu?

Po ocenah Fiskalnega sveta je ocena letošnjega proračunskega primanjkljaja v jesenskih proračunskih dokumentih precenjena. V sklopu tega ocenjujemo, da so odhodki za leto 2023 precenjeni vsaj za 1 milijardo evrov. Iz tega izhaja tudi razmeroma visoka verjetnost, da bo javnofinančni primanjkljaj v naslednjem letu višji kot letos. Zaradi neustreznih projekcij nekaterih prihodkov (dohodnina, prihodki iz EU) ter odhodkov (transferi posameznikom in gospodinjstvom) ocenjujemo, da bi lahko bil naslednje leto večji tudi primanjkljaj brez upoštevanja neposrednih učinkov interventnih ukrepov.

Je ocena nekaterih, da država drvi v bankrot, preveč ostra?

Slovenski javni dolg (okoli 70 % BDP) je precej pod povprečjem evrskega območja (okoli 90 % BDP). Hkrati bonitetne agencije ohranjajo razmeroma visoke ocene in pozitivne obete za prihodnost. Zato je takšna ocena preveč ostra, a je potrebno imeti v mislih tudi obsežne dolgoročne izzive javnih financ, s katerimi se sooča Slovenija. Samo trenutno znani bi po najbolj optimističnih ocenah lahko k primanjkljaju javnih financ v naslednjem desetletju in pol prispevali vsaj 5 odstotkov BDP, kar bi lahko občutno povečalo javni dolg. Zato bi se morala vlada čim prej soočiti s temi izzivi in jih ustrezno nasloviti.