Zaradi epidemije novega koronavirusa so številni zaposleni v javnem sektorju upravičeni do dodatkov. Teh je kar nekaj: dodatek za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi za javni sektor v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, dodatek zaradi začasne razporeditve višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega, dodatek za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za Covid-19, ki znaša 30 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega, dodatek za delo v rizičnih razmerah direktorjem v javnem sektorju v višini 65 % urne postavke osnovne plače za polovico rednega delovnega časa in dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije v višini 30 odstotkov urne postavke njihove osnovne plače.
So nekateri javni uslužbenci res neupravičeno prišli do dodatkov?
V javnosti velikokrat slišimo, da so do tako imenovanih covid dodatkov upravičeni npr. tudi zdravniki, ki sploh niso v stiku s covid pacienti. Pa je res tako? Na Ministrstvu za javno upravo so nam zatrdili, da ne. “Šteje se, da ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, če javni uslužbenec opravlja delo na domu.«
Šteje se, da ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, če javni uslužbenec opravlja delo na domu.
Na drugi strani pa je realni sektor, ki praviloma do covid dodatkov ni upravičen. Je pa država gospodarstvu pomagala z ukrepi čakanja na delo, skrajšanega delovnega časa, temeljnega dohodka in še z nekaterimi drugimi. Na Gospodarski zbornici Slovenije pravijo, da je bila slabost teh ukrepov v tem, da so se preveč pogosto spreminjali. Zaradi nejasnih pogojev, imajo zdaj nekateri težave pri vračanju državnih pomoči.
Podrobneje o dodatkih
Z Ministrstva za javno upravo so nam sporočili, da v povezavi z obvladovanjem epidemije, če so izpolnjeni predpisani pogoji, pripadajo zaposlenim v javnem sektorju naslednji dodatki:
- Dodatek za delo v rizičnih razmerah, ki ga določa Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS)[1];
- Dodatek zaradi začasne razporeditve zaradi nujnih delovnih potreb oz. dodatek zaradi začasne razporeditve, ki ga določa Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP)[2] in Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE)[3];
- Dodatek za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19, ki ga določa ZZUOOP in ZIUPOPDVE;
- Dodatek za delo v rizičnih razmerah direktorjem v javnem sektorju v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki ga določa Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE)[4];
- Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije javnim uslužbencem na delovnih mestih plačne skupine J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki ga določa ZIUPOPDVE.
Dodatek za delo v rizičnih razmerah v času epidemije po kolektivni pogodbi za javni sektor
Kolektivna pogodba za javni sektor v okviru dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve v 11. točki prvega odstavka 39. člena določa dodatek za delo v rizičnih razmerah v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Ob tem na ministrstvu pojasnjujejo, da to ne pomeni, da znaša ta dodatek za vse javne uslužbence 65% osnovne plače, ampak ta znaša 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca v primeru opravljanja dela v nevarnih pogojih dela, ter za ta čas. »Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, če sta kumulativno izpolnjena pogoja, da je razglašena epidemija v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih in da javni uslužbenec opravlja delo v nevarnih pogojih.”
“Do dodatka je upravičen le za ure, ko je opravljal delo v nevarnih pogojih. Nevarni pogoji so pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija. Delodajalec določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela. Šteje se, da ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, če javni uslužbenec opravlja delo na domu.«
Do dodatka je upravičen le za ure, ko je opravljal delo v nevarnih pogojih. Nevarni pogoji so pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija.
Za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja. Prvi pogoj: epidemija, razglašena v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih, je bil izpolnjen z objavo odlokov o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije. Drugi pogoj: opravljanje dela v nevarnih pogojih. Vsak delodajalec mora s sklepom ali drugim splošnim aktom določiti dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, ter čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela. Torej, javnim uslužbencem dodatek za delo v rizičnih razmerah pripada za čas, ko dela in naloge opravljajo v nevarnih pogojih dela, kar pa je razvidno iz sklepa (ali splošnega akta) delodajalca.
Dodatek zaradi začasne razporeditve
Izvajalec socialno varstvene storitve institucionalno varstvo ali izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko zaposlenega na podlagi 55. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 začasno razporedi k drugemu izvajalcu v primerih povečanega obsega dela zaradi zagotavljanja ukrepov preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe COVID-19. Zaposleni je upravičen do dodatka zaradi začasne razporeditve v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.
Zaposleni je upravičen do dodatka zaradi začasne razporeditve v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.
Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 v 32. členu določa, da lahko ne glede na 55. člen Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19, ki ureja začasno razporeditev zaradi nujnih delovnih potreb, izvajalec socialno varstvene storitve institucionalno varstvo, izvajalec krizne namestitve iz tretjega odstavka 49. člena Zakona o socialnem varstvu ali izvajalec zdravstvene dejavnosti, ne glede na določbe zakona, ki ureja trg dela, v delu, ki ureja zagotavljanje dela delavcev uporabniku, na podlagi pisnega sklepa, zaposlenega začasno razporedi k izvajalcu v mreži javne zdravstvene službe, izvajalcu v mreži javne službe na področju socialnega varstva institucionalno varstvo ali izvajalcu krizne namestitve iz tretjega odstavka 49. člena ZSV, in sicer v primerih povečanega obsega dela zaradi zagotavljanja ukrepov preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe COVID-19. Zaposleni je za čas začasne razporeditve upravičen do dodatka zaradi začasne razporeditve v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.
Dodatek za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19
Skladno s prvim odstavkom 56. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 je zaposleni, ki neposredno dela v okolju s COVID-19 pacienti oziroma uporabniki, pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19 oziroma je ta potrjena, in sicer:
1. v COVID-19 ambulantah,
2. v COVID-19 oddelkih,
3. v COVID-19 intenzivnih enotah,
4. v zobozdravstvenih ambulantah za zdravljenje COVID-19 pacientov,
5. pri triaži pacientov, pri katerih obstaja sum na COVID-19, v urgentnih centrih in urgentnih ambulantah,
6. v sivih conah v urgentnih centrih in urgentnih ambulantah,
7. v sivih in rdečih conah pri izvajalcih na področju socialnega varstva iz 82. člena tega zakona in izvajalcih iz tretjega odstavka 15. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19), ki delajo z uporabnikom obolelim za COVID-19,
8. na deloviščih za odvzem vzorcev za bris,
9. opravlja epidemiološke storitve na terenu v sivih in rdečih conah,
10. opravlja nujno medicinsko pomoč COVID-19 pacientom ali pacientom iz sive cone,
11. opravlja nujne reševalne, nenujne reševalne prevoze, sanitetne in pogodbene prevoze COVID-19 pacientov ali pacientov iz sive cone,
upravičen do dodatka za neposredno delo s COVID-19 pacienti, ki znaša 30 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega. Dodatek za neposredno delo s COVID-19 pacienti se lahko izplača le za ure dela, ko zaposleni opravlja delo v skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19. Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 je v 33. členu razširil krog upravičencev; do dodatka je upravičen tudi zaposleni, ki v sivih in rdečih conah pri izvajalcih socialno varstvenih programov iz 18.s člena ZSV, ki izvajajo nastanitveni program iz 3. člena Pravilnika o sofinanciranju socialnovarstvenih programov, neposredno dela v okolju s COVID-19 pacienti oziroma uporabniki, pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19 oziroma je ta potrjena.
Do dodatka je upravičen tudi zaposleni v mreži javne zdravstvene službe, ki neposredno dela v okolju s COVID-19 pacienti oziroma uporabniki, pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19 oziroma je ta potrjena, in sicer:
– na oddelkih bolnišnic, kjer se obravnavajo pacienti s sumom na okužbo oziroma potrjeno okužbo s COVID-19,
– pri izvajanju zdravstvene oskrbe na domu pacienta oziroma uporabnika, pri katerem je okužba s COVID-19 potrjena,
– v rdečih conah pri zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami iz 18. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, če izvajajo neposredne storitve za uporabnike. Ukrep velja od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom za obdobje šestih mesecev.
Do dodatka so upravičeni tudi zaposleni na Uradu Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, ki neposredno delajo v okolju s COVID-19 okuženimi prosilci za mednarodno zaščito in vlagatelji namere oziroma pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19 oziroma je ta potrjena.
Dodatek za delo v rizičnih razmerah direktorjem v javnem sektorju v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva
V skladu z veljavno zakonodajo javni uslužbenci plačne skupine B (direktorji) do dodatkov, povezanih z epidemijo, opredeljenih v interventni zakonodaji in KPJS, niso upravičeni. Izjema so le direktorji v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki so vključeni v aktivnosti in izvajanje ukrepov za preprečevanje okužb s SARS-CoV-2 ter zajezitev in obvladovanje COVID-19. Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 namreč je v 125. členu določil, da ne glede na določbo četrtega odstavka 23. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju direktorjem v javnem sektorju, kot jih določa Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju, ki so vključeni v aktivnosti in izvajanje ukrepov za preprečevanje okužb s SARS-CoV-2 ter zajezitev in obvladovanje COVID-19, pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v višini 65 % urne postavke osnovne plače za polovico rednega delovnega časa. Direktorji do dodatka niso upravičeni za čas opravljanja dela na domu in za čas, ko so odsotni z dela.
Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije javnim uslužbencem na delovnih mestih plačne skupine J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva
V Uradnem listu RS, št. 203/20 je bil dne 30. 12. 2020 objavljen Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE). Določbe ZIUPOPDVE so začele veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, torej 31. 12. 2020. S 87. členom Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 je bil določen nov dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije javnim uslužbencem na delovnih mestih plačne skupine J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Javnim uslužbencem na delovnih mestih plačne skupine J, ki opravljajo delo v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva in so v času epidemije pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije, pripada dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v višini 30 odstotkov urne postavke njihove osnovne plače. Dodatek pripada javnim uslužbencem od 19. oktobra 2020 do preklica epidemije.
Podatki o dodatkih, strukturirani po segmentih javnega sektorja:
V mariborskem zdravstvenem domu dodatek maja prejelo 833 zaposlenih
V Zdravstvenem domu Adolfa Drolca Maribor smo preverili, koliko dodatkov so v preteklem mesecu izplačali svojim zaposlenim. Sporočili so nam, da je v mesecu maju dodatek skupaj prejelo 833 zaposlenih. “Skupna vrednost vseh izplačanih dodatkov je znašala 603.802,99 evrov. Najvišji izplačani dodatek je znašal 4.241,33 evrov bruto.”
Gospodarska zbornica Slovenije: Slabost ukrepov je bila v tem, da so se preveč spreminjali, pogosto celo za nazaj
Obrnili pa smo se tudi na Gospodarsko zbornico Slovenije, ki velja za največjo, najmočnejšo in najvplivnejšo povezavo gospodarstva v Sloveniji. Je reprezentativni predstavnik slovenskega gospodarstva, ki združuje 6.000 podjetij. Ta prispevajo 50 odstotkov bruto dodane vrednosti slovenskega gospodarstva in generirajo dve tretjini prihodkov na tujih trgih. Na naša vprašanje je odgovarjala mag. Tajda Pelicon
vodja za strateško komuniciranje pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Kako ste zadovoljni z dosedanjo državno pomočjo gospodarstvu?
Po anketi GZS med člani, izvedeni februarja 2021, je bilo 44 % respondentov zadovoljnih s hitrostjo izplačil, manj pa so bila podjetja zadovoljna z administrativno zapletenostjo. Slabost ukrepov je bila v tem, da so se preveč spreminjali, pogosto celo za nazaj. To je vplivalo na pravno varnost in predvidljivost poslovnega okolja. Sedaj nastajajo težave pri vračanju državnih pomoči, saj pogoji niso bili jasni oziroma so se retroaktivno spreminjali.
Kateri izmed ukrepov in zakaj se je pokazal kot najbolj dobrodošel?
Vsi ukrepi so bili dobrodošli in nujni. Vsak izmed ukrepov je bil namenjen specifični situaciji in nedvomno koristen za vsakega upravičenca. Med najpomembnejšimi so bili ukrepi pri podpori trga dela: čakanje na delo, skrajšan delovni čas, temeljni dohodek. Odlog davčnih in kreditnih obveznosti sta bila prav tako izjemno pomembna, da sta znižala pritisk na likvidnost. Povračilo fiksnih stroškov je omogočilo del povračila nastale škode zaradi omejitev pri poslovanju.
Koliko zaposlenih je koristilo/koristi ukrep čakanja na delo?
Trenutno 20.000 do 25.000, uradnega podatka ni. Februarja je bilo teh oseb 45.000.
Menite, da je realni sektor v enakopravnem položaju z javnim v času epidemije?
Realni sektor je odvisen od stanja na domačem in tujem trgu. Nanj so močno vplivali omejitveni ukrepi, kot so bile prepovedi ali omejevanje opravljanja določenih dejavnosti, omejitve na mejnih prehodih … Želeli bi si, da bi država v večji meri krila izpade prihodkov, ki so bili povzročeni z začasnimi prepovedmi in odloki.
