Motenje počitka s hrupom med 10. uro zvečer in 6. uro zjutraj je po veljavni zakonodaji prekršek, ki se kaznuje z globo do okoli 209 evrov. Cerkveni zvonovi pa ponekod zvonijo oziroma odzvanjajo uro ne le podnevi, temveč tudi vso noč. Navadno odbijejo na vsake četrt ure. V eni sami noči oziroma tekom osemurnega spanca torej ljudi zbudijo več kot 30-krat. Kako je to mogoče?
Za pojasnila smo zaprosili generalnega vikarja Nadškofije Maribor Janeza Lesniko. Povedal je, da je med posameznimi kraji in župnijami pri zvonjenju veliko razlik, ohranila se je namreč res raznolika tradicija: “Župnik oziroma upravitelj posamezne župnije je tisti, ki ureja, kdaj se bo v cerkvah konkretno zvonilo.”
Janez Lesnika je opozoril: “Ločiti je treba ‘cerkveno zvonjenje’ od bitja stolpne ure. Razen za božični praznik, za polnočnico, mislim, da ponoči nikjer ne zvoni. Tudi bitje ure so marsikje uredili, da ponoči ura ne bije.”
Utišanje zvonov je poseg v versko svobodo
Slovenska škofovska konferenca (SŠK) je leta 2013 izdala posebne smernice o rabi cervenih zvonov. Poudarila je: “Redno zvonjenje naj bo zjutraj, opoldne in zvečer, kakor določa Bogoslužni koledar, ki ga izdaja Slovenska liturgična komisija pri SŠK, pred mašo ter ob posebnih priložnostih (posebne maše, pogrebi, poroke, krsti, nove maše, prenehanje službe ali izvolitev papeža,velikonočna vigilija, božič in podobno).”
V Slovenski škofovski konferenci so poudarili: “Izpovedovanje krščanske vere temelji na skupnosti, communiu, zato bo kakršenkoli poseg v zvonjenje ali utišanje zvonov vedno poseg v versko svobodo in posameznikovo pripadnost Cerkvi.”
V okoljih, kjer zaradi zvonjenja prihaja do trenj med cerkveno skupnostjo in civilno družbo, so na SŠK svetovali: “Župnikom ali rektorjem svetišč naročamo, da se pogovorijo o težavah in skušajo najti soglasje.” Dodali so: “V zgoščenih naseljih v bližini zvonikov je zaradi visokih stavb zvok zvonov za nekatere prebivalce lahko moteč, zato priporočamo prilagoditev in časovno omejitev zvonjenja, kakor jo določi škof ordinarij.”
Cerkveni zvonovi po zakonodaji niso vir hrupa
Na Ministrstvu Republike Slovenije za okolje in prostor so pojasnili, da veljavni slovenski predpisi zvonjenja cerkvenih zvonov ne regulirajo. Povedali so, da je slovenska vlada s sprejetjem Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju ter Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju v slovenski pravni red prenesla zakonodajo Evropske unije.
V evropski direktivi je hrup opredeljen kot “nezaželen ali škodljiv zunanji zvok, ki ga povzročajo človekove aktivnosti, vključno s hrupom, ki ga oddajajo prevozna sredstva v cestnem, železniškem in zračnem prometu ter nekatere naprave na območjih z industrijsko dejavnostjo.”
Direktiva med vire hrupa, za katere bi bilo treba s predpisi določiti omejitve, cerkvenih zvonov ne šteje. “Predvsem iz razloga, da je zvok, ki ga povzroča zvonjenje cerkvenih zvonov, primerljiv z zvokom, ki ga generirajo glasbila. Zvonjenje je namreč po frekvenčni analizi zvoka primerljivo s toni glasbene lestvice in zvokom, ki nastaja ob igranju glasbil in za katerega običajno smatramo, da ni nezaželen ali moteč za ljudi,” so razložili na okoljskem ministrstvu.
Škodljiv učinek na zdravje ljudi?
Ne glede na povedano se ministrstvu zavedajo, da je tudi zvonjenje cerkvenih zvonov lahko moteče: “Na ministrstvo se občasno obrnejo posamezniki, ki jih moti zvonjenje cerkvenih zvonov. Hkrati pozivajo, naj država ukrepa v zvezi z zmanjšanjem emisij tovrstnega hrupa. Iz dopisov se razbere, da gre običajno za prebivalce, ki živijo v neposredni bližini sakralnih objektov oziroma cerkvenih zvonikov.”
Dodali so, da opravljene meritve izkazujejo, da zvok cerkvenih zvonov običajno ne presega kritičnih vrednosti, določenih za kratkotrajno obremenitev okolja s hrupom: “Zato mu ne moremo pripisati škodljivih učinkov na zdravje ljudi.”
Skladno z ugotovitvami Svetovne zdravstvene organizacije se fiziološki vplivi na zdravje pojavijo pri dolgotrajnem in kontinuiranem hrupu, ki traja 24 ur in je glasnejši od 65 do 70 decibelov.
Vse je v dogovoru med prebivalci in cerkvenim predstojnikom
Na okoljskem ministrstvu so za konec poudarili, da je v Sloveniji, kaže, vse stvar dogovora. Vse dosedanje pobude za spremembo zakonodaje o hrupu so namreč bile neuspešne. “Menimo, da se je v tistih redkih primerih, ko se stavbe z varovanimi prostori nahajajo preblizu cerkvenih zvonikov, zvonjenje pa moti nočni počitek, možno dogovoriti za prilagoditev nastavitve glasnosti zvonov znotraj krajevnih skupnosti oziroma občin,” so dejali.
Na okoljskem ministrstvu so svetovali: “Primere zvonjenja, ki so moteči za okoliške prebivalce, je treba obravnavati posamično, se pravi na način, da se najde rešitev v okviru dogovora med prebivalci, ki živijo v neposredni okolici sakralnega objekta, in cerkvenim predstojnikom.”
