Preden zima dokončno potrka na naša vrata se po zgledu nekaterih evropskih držav, tudi pri nas v javnosti odpirajo vprašanja, kaj storiti, če nas doleti daljši energetski blackout, kot ga napovedujejo denimo v Nemčiji.
Kdaj bi do blackouta sploh prišlo?
Daljše izpade je po navadi pričakovati ob nesrečah. Ker jih je tako rekoč nemogoče napovedati vnaprej, na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje zato pozivajo, naj imajo državljani zmeraj pripravljene vsaj minimalne zaloge, ki naj jih tudi redno preverjajo.
Ker se zaloga živil glede na letni čas lahko razlikuje, pa tudi zato, ker tudi trajna hrana nima neomejenega roka trajanja, pri civilni zaščiti predlagajo, da se ob prehodu poletne sezone v zimsko in tudi obratno, vsakič preveri stanje živil ter njihova neoporečnost.
“Ob nesrečah je lahko poškodovana gospodarska javna infrastruktura in zaradi tega prekinjena ali motena oskrba z elektriko, zemeljskim plinom in vodo. Poškodovani so lahko kanalizacijski sistemi in sistemi ogrevanja. Prav tako so lahko poškodovane in neprevozne ceste ter prekinjene železniške povezave. Pride lahko tudi do motenj v komunikacijskih sistemih. Trgovine, bencinski servisi, šole in druge ustanove so lahko zaprte, plačilo s plačilnimi karticami ni mogoče, bankomati pa ne delujejo,” sporočajo na Upravi za zaščito in reševanje.
Zavoljo ruskega zaprtja dovoda plina in vojne v Ukrajini, je tudi, če izvzamemo verjetnost naravne nesreče, pričakovati manjše ali celo daljše izpade energije. V tujini so zaradi napovedi pomanjkanja plina, uporabniki tako rekoč razgrabili električne grelnike zraka. Ti so ogromni porabnik električne energije in, če bi teoretično vsi novi lastniki hkrati uporabili ta način ogrevanja, bi to utegnilo povzročiti izpad električne energije in blackout za vse.
Na ministrstvu za infrastrukturo so pojasnili, da bi ob povsem polnih skladiščih plina v Evropi, zaloga zadostovala za približno četrtino potreb, ki se pojavijo ob vsaki zimi.
Medtem, ko v Nemčiji že pozivajo k previdnosti, drugod po Evropi večje previdnosti javno ni zaznati, čeprav ljudje z zalogami ravnajo preudarno. Tudi slovenski kupci v primerjavi s preteklimi leti, običajno nekoliko bolj zapolnijo shrambo s trajnimi dobrinami, do tega pojava pa je sicer prišlo že med valovi epidemije in v pričakovanju lockdownov, ki so se zvrstili v minulih letih.
V Sloveniji za zdaj posebnih opozoril ni, niti niso bile javno predstavljene projekcije potreb in zalog za zimske dni. Plina, namenjenega kurjavi, pri nas sicer sploh ne skladiščimo, niti ne sodi med državne rezerve temveč je v celoti v komercialni domeni.
V primeru tovrstnih potreb, po navodilih Center za obveščanje Republike Slovenije pripravi informativni bilten z opozorilom.
Na Centru za obveščanje so pojasnili, da doslej niso prejeli navodil, da bi bilo potrebno izdati posebno opozorilo ali pripraviti priporočila: “V primeru tovrstnih potreb, po navodilih Center za obveščanje Republike Slovenije pripravi informativni bilten z opozorilom.”
Kako pametno pripraviti zaloge?
Ko boste pripravljali zaloge, izberite živila z daljšim rokom trajanja. V kolikor bi prišlo do redukcije električne energije, je pri pripravah potrebno pomisliti tudi na motnje oskrbe in za pripravo hrane pripraviti plinski kuhalnik, odpirač za pločevinke, nekaj posode, jedilni pribor za enkratno uporabo in drugo.
Živila v zalogi je treba pregledovati in obnavljati. Ob pregledu zavrzite živila, ki jim je rok trajanja potek ali so videti neprimerna za uživanje. Upoštevajte rok trajanja, ki ga je določil proizvajalec. Če je rok trajanja označen kot uporabno najmanj do in je že potekel, so živila lahko še vedno primerna, če:
– embalaža ni poškodovana ali drugače spremenjena,
– površina živila ni poškodovana, nagnita ali sluzasta,
– so videz, vonj in okus tipični za to vrsto živila,
– so brez neprijetnih priokusov ali vonja,
– živilo ne vsebuje ostankov mrčesa ali glodavcev,
– je struktura živila nespremenjena, niso izločene posamezne sestavine in ni sledi bakterijskega vrenja, so zapisali na Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Poleg živil poskrbite tudi za domačo lekarno, higienske pripomočke, svetila, rezervne baterije in podobno. Za spremljanje informacij pripravite baterijski radijski sprejemnik. Na zalogi imejte tudi ustrezne rezervne baterijske vložke. V primeru nesreč je potrebno imeti pri sebi tudi dokumente ter nemara dragocenosti, ki pa jih je smiselno shraniti v vodotesni embalaži.
Četudi pri nas doslej še ni bilo opozoril pred energetsko krizo, se Slovenija pridružuje pobudi o zmanjševanju porabe energije.
Evropska komisija je pred nedavnim predstavila tudi ukrepe za soočanje z visokimi cenami elektrike. Napovedala je obvezno zmanjšanje porabe električne energije v obdobjih, ko je ta največja.
