Kot smo že poročali, so se ministri EU po dolgih pogajanjih vendarle dogovorili glede cenovne kapice za plin. Tako so določili, da se omejitev postavi pri 180 evrih za megavatno uro (MWh), če bi cene na nizozemskem trgovalnem vozlišču (TTF) za mesec vnaprej tri dni presegale to vrednost. Cene pogodb pa bi za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) za mesec vnaprej v istih treh dneh za več kot 35 evrov presegale ceno na TTF.

A omenjeni mehanizem bo v veljavo vstopil šele v drugi polovici zime, natančneje februarja. Podjetja, ki so sklenila v minulih dnevih pogodbe, menijo, da je ukrep prepozen.

Gospodarstveniki niso navdušeni

Slovenski gospodarstveniki so poleg uveljavljene kapice kritični tudi do Zakona o pomoči gospodarstvu, ki ga je parlament sprejel pretekli teden.

Predsednica trgovinska zbornice Mariča Vlah je poudarila, da so si s pristojnimi ministrstvi prizadevali iskati primerno rešitev. Med drugim so tudi sami predlagali nekaj rešitev predlagali, a brez uspeha.

“Kljub subvencijam, je končna cena za naša podjetja nekje 316 evrov na MWh. To je še vedno bistveno višja cena kot jih imajo na primer naša konkurenca v Nemčiji, Italiji, Avstriji, Španiji in tako naprej,” je ob tem dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka.

Vlado opozarjajo, da bi ukrepanje bilo konec koncev cenejše tudi za javne finance. Predsednik združenja manager Andrej Božič je ob tej priložnosti izpostavil morebitne posledice visokih cen energentov, ki bi jih lahko občutili prihodnje leto spomladi. Opozoril je, da bi lahko številna majhna podjetja propadla, da bodo številni ostali brez služb. Vse se bo po njegovih besedah odražalo tudi v deficitu proračuna in izvozu.

Med drugim so vladi očitali, da so zakupila plin in elektriko po stari, torej višji ceni. Golob je dejal, da je bil del, da lahko že sklepajo pogodbe, očitno slabo razumljen, saj je bilo jasno povedano, da dokler v Bruslju ne bo sprejet dogovor o kapici, ne morejo nastopiti najugodnejše cene, je dejal premier v Odmevih. Sicer razume, da so kritike izhajale zaradi stiske in negotovosti, ki pa po njegovih besedah ni bila krivda vlade, ampak posledica bruseljskih kompromisov.

Golob: Pomembno je, da je bil kompromis potrjen

Predsednik vlade Robert golob je pri doseganju želenih cen izpostavil tri nivoje, in sicer nivo gospodarstva, nivo vlade in nivo Bruslja. “Brez bruseljske rešitve ne more biti rešitve, ki bi jo lahko vpeljali in ki bi bila za vse znosna,” je še opozoril.

Glede dolgih pogajanjih ministrov EU je premier dejal, da so sprejeli cel paket reform, kamor je vključena tudi kapica na ceno plina. “Pomembno je, da je bil kompromis potrjen in da je Evropa pokazala enojnost. Iz tega vidika so se cene danes že spustile pod nivo, ki so ga gospodarstveniki, tudi slovenski, pričakovali.”

Po njegovih besedah imamo v Sloveniji končno pogoje, ki smo si jih vsi želeli.

Kapica ne bo vplivala na ceno plina pozimi

Žal pa kapica ne bo bistveno vplivala na ceno plina, s katerim se ogrevamo pozimi, saj pride kapica v veljavo šele februarja prihodnje leto. Toda, zakaj bo veljala šele februarja?

Po napovedih bi lahko nove izjemno visoke cene plina, kot smo jim bili deležni avgusta, doživeli naslednjo pomlad, ker se bodo skladišča EU čez zimo verjetno izpraznila in bodo države imele le polovico leta čas, da jih ponovno napolnijo, je za portal N1.si pojasnil minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Poleg tega bi lahko Rusija, od koder uvažamo še vedno največ plina, ponovno vplivala na ceno, kot je to storila poleti, ko so cene poskočile.

A tudi, če bi bila kapica veljavna veliko prej, je pri trenutnih danosti ne bi bilo mogoče uvesti.

“Cene za industrijo torej ostajajo približno šestkrat višje od dolgoročnega povprečja. Podjetja, ki se jim bo strošek močno zvišal, bodo lahko zaprosila za pomoč države. Gospodinjstva v Sloveniji pa imajo regulirano ceno (72 evrov za MWh), razliko krijejo trgovci, ki čakajo na nadomestila iz proračuna,” je za N1 pojasnil minister.

Težave s plinom se v roku enega leta, ko bo kapica v veljali, verjetno ne bodo rešile. Po nekaterih analizah, bi se Evropa s težavo soočala vse do leta 2026. Na dolgi se bo morala s težavo spopadati z ločenim indeksom za LNG (TTF-indeks je vezan na plinovodni plin), to pa ne bi odražalo dejanskega stanja.