Od zaprtja šol se učenci, dijaki in študentje soočajo z novimi izzivi pridobivanja snovi v spletnem okolju. Učitelji in profesorji pa prav tako odkrivajo načine, kako jim zagotoviti čim bolj učinkovito in zanimivo razlago, da šolsko leto poteka kar se da nemoteno in brez večjih vrzeli v zanju.

Nekateri osnovnošolci nimajo dostopa do računalnika

Govorili smo s svetovalno delavko in  učiteljico za dodatno strokovno pomoč na eni izmed mariborskih osnovnih šol, ki nam je povedala, da zdaj, po prvem tednu, ko so se vsi še malo lovili, individualni pouk bolj ali manj normalno poteka. Z  učenci vzpostavljajo kontakt preko različnih omrežij kot so Skype, Viber, Google Meet, kjer je možnost komunikacije v živo in vpogled v skupni zaslon omogoča  spremljanje učenčevega dela preko ekrana in nudenje ustrezne podpore. Svetovalna služba je ves čas na razpolago za vprašanja in podporo tako učencem, staršem kot tudi učiteljem.

Poroča, da je na začetku predvsem svetovala učencem, kako učinkovito uporabljati spletno učilnico in kako si naj razporedijo čas za pouk ter čas za prostočasne dejavnosti. Šola je tistim, ki nimajo dostopa do računalnika, omogočila izposojo šolskih tablic ali računalnikov. Povedala je, da poteka delo večinoma preko spletnih učilnic in so tudi učitelji zelo iznajdljivi pri izvajanju ur, na voljo jim je velik nabor gradiv, videoposnetkov, zanimivih interaktivnih vaj ipd. različnih ponudnikov, ki so v tem času prišli naproti šoli z brezplačnimi dostopi do gradiv.  Ne glede na predmet, ki ga učitelji poučujejo (bodisi da gre za naravoslovne, družboslovne, umetniške, športne predmete) spletne učilnice živijo.

»Lažje bi mi bilo, če bi nam učitelji v živo razlagali snov, ker bi si tako bolj zapomnili. Zdaj mi lahko pri razlagi pomaga samo mama,« nam zaupa devetošolka. 

Devetošolka Ana Korošec je za Maribor24 povedala, da tudi pri njih poteka delo preko spletnih učilnic in elektronske pošte. »Lažje bi mi bilo, če bi nam učitelji v živo razlagali snov, ker bi si tako bolj zapomnili. Zdaj mi lahko pri razlagi pomaga samo mama,« nam zaupa. Pove še, da učitelji nalagajo zelo veliko nalog in zdi se ji, da ji vzamejo več časa kot pa je ena šolska ura.

Lea Sitar, mama prvošolca, pove, da je zelo zadovoljna z organizacijo šole, saj vsak večer dobijo natančna navodila dela za naslednji dan. Prav tako so jim na voljo tudi kontakti učiteljic, na katere se lahko v primeru težav vedno obrnejo. Ocenjuje, da je za nižje razrede delo od doma lažje, saj jim starši lažje pomagajo, kot pa starejšim otrokom, ki zaradi zahtevnejše snovi potrebujejo bolj specifično razlago. Danijela, mama dveh osnovnošolcev, pa je za Maribor24 povedala, da so na začetku imeli kar nekaj tehničnih težav in da jim učenje od doma vzame veliko časa.

V srednjih šolah delo poteka preko različnih platform

Srednješolec Niko je opazil, da profesorji uporabljajo različne platforme za nalaganje nalog in datotek, kar je na začetku povzročilo rahlo zmedo. Pouk pri njih ne poteka po ustaljenem urniku, ampak profesorji naložijo naloge glede na število ur, ki bi jih naj imeli. Ocenjuje, da je število nalog ravno pravšnje. »Profesorica za matematiko naloži v ponedeljek naloge za celi teden in do petka jih moramo oddati.« razloži. Pove, da so profesorji glede rokov oddaj precej strogi, zato je disciplinirano delo nujno. »Meni tak način dela ustreza, ker si sam razporejam čas in si za določene naloge vzamem več časa. Pa še vstanem se lahko kdaj koli si želim,« doda.

»S profesorico za matematiko se vsak dan dobimo na preko aplikacije in skupaj rešujemo naloge. Program Zoom omogoča, da na ekranu profesorica rešuje naloge in zraven razlaga. Prav tako pa se lahko z vprašanji vključimo tudi mi,« pove dijakinja Veronika. 

Gimnazijka Veronika Kašman nam je pojasnila, da se je program e-asistent zaradi prevelike obremenitve zrušil, sicer pa delo poteka preko e-učilnic, e- pošte in preko programa Zoom. »S profesorico za matematiko se vsak dan dobimo na preko aplikacije in skupaj rešujemo naloge. Program Zoom omogoča, da na ekranu profesorica rešuje naloge in zraven razlaga. Prav tako pa se lahko z vprašanji vključimo tudi mi,« pove dijakinja.  Razloži nam, da so nekateri profesorji zelo strogi glede oddajanja nalog na dogovorjen rok, nekateri pa so bolj prilagodljivi, kar pomeni, da je (ne)delo prepuščeno odgovornosti posameznika. »Šolo že kar malo pogrešam, ker si nerada sama razporejam čas,« še zaupa. Opozori pa, da jim nekateri profesorji navodil za delo še niso podali, zato jo skrbi, kako bodo manko nadoknadili.

Na fakultetah ni večjih težav s spletnimi predavanji

Govorili smo tudi z dr. Gorazdom Bajcem, izrednim profesorjem na oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti v Mariboru (FF) ter prodekanom za znanstvenoraziskovalno dejavnost. Samoizolacijo preživlja v doma v Trstu in pravi, da se je s predavanji preko spleta tokrat srečal prvič in upa, da »tudi zadnjič«. »Predavanja pri nas potekajo po ustaljenem urniku,« pove. »To ni čas počitnic, pomembno je, da se držimo urnika in koordinirano delamo kar se da nemoteno,« poudari.  »V trenutnih razmerah je učenje preko spleta zelo dobra in edina možna rešitev. Zavedati se moramo, da v tem trenutku ni nobenemu lahko,« še doda Bajc. Razloži, da je prisotnost na predavanjih preko spleta podobna pristnosti v predavalnici.

»To ni čas počitnic, pomembno je, da se držimo urnika in koordinirano delamo kar se da nemoteno,« poudari profesor Gorazd Bajc. 

Asistent na oddelku za psihologijo na FF v Mariboru, Nejc Plohl, za Maribor24 pojasni, da lahko med vajami in predavanji predavatelji spremljajo prisotnost. »Seveda pa brez nekih dodatnih oblik preverjanja težko presodiš, če so osebe samo “fizično prisotne” ali dejansko poslušajo in sledijo. Je pa res, da tudi med predavanji v živo vsi niso z glavo pri stvari,« pojasni. Zanimalo nas je, ali opaža razliko v udeležbi na predavanjih in vajah v živo in preko spleta in pojasnil je, da tudi on ne opaža večjih razlik.

Bajc pojasni, da študentje tudi na spletnih predavanjih sodelujejo in da so z izvedbo zadovoljni. Tudi Plohl je povedal, da je s strani študentov opazil pozitiven odziv: »Verjetno gre za posledico tega, da zapis nečesa v klepet/oglašanje prek mikrofona načeloma zahteva precej manj truda, študent pa se lahko tudi počuti “manj izpostavljenega” kot v predavalnici.« 

Asistent Nejc Plohl je povedal, da je s strani študentov opazil pozitiven odziv: »Verjetno gre za posledico tega, da zapis nečesa v klepet/oglašanje prek mikrofona načeloma zahteva precej manj truda, študent pa se lahko tudi počuti “manj izpostavljenega” kot v predavalnici.« 

Plohl je razmišljal tudi o tem, da morda kdo nima možnosti vključitve v vaje. »V e-poštnih sporočilih  jih vedno opozarjam, da mi naj pišejo, če imajo kakšne težave z oddaljeno izvedbo (ker bi v tem primeru poskusili zadeve nekako rešiti), ampak za zdaj se še nihče ni javil. Verjetno vsaj delno ta problem olajšuje to, da lahko večino teh programov uporabljajo tudi preko telefona (če npr. nimajo računalnika).«

Študent Jon Knez: »Kljub manjšim  slabostim (občasno nedelovanje mikrofona in kamere) ponuja zelo dobre in uporabne stvari, kot so vnos dokumentov v spletno predavanje, kjer imajo študenti možnost poleg audio razlage imeti tudi vizualno predstavitev predavanj.«

Študentka z Ekonomske fakultete v Mariboru (EPF), Ana Švarc, je povedala, da pri njih predavanja potekajo nemoteno. Študent zgodovine na FF UM, Jon Knez, je pa pojasnil, da za študij na daljavo uporabljajo program Microsoft Teams. »Kljub manjšim  slabostim (občasno nedelovanje mikrofona in kamere) ponuja zelo dobre in uporabne stvari, kot so vnos dokumentov v spletno predavanje, kjer imajo študenti možnost poleg audio razlage imeti tudi vizualno predstavitev predavanj.« Vendar pa so ga zmotile »grožnje s kazenskim pregonom, ki smo jih dobili vsi študenti, ker naj bi posamezniki snemali predavanja, čeprav so bili že prej opozorjeni, da je nedovoljeno.« Tudi sam sicer meni, da snemanje predavanj brez dovoljenja ni primerno, vendar pa je po njegovem mnenju odziv z grožnjo pretiran.