Dijaki, združeni v iniciativo Zahtevamo šolo, bi se včeraj morali sestati s predstavniki ministrstva glede zahtev, ki so jih državnemu sekretarju Damirju Orehovcu predali 21. januarja, so poročali z Dela. Kot je pojasnil dijak bežigrajske gimnazije Lars Podkrajšek, so jim v torek z ministrstva poslali sporočilo, da se zaradi nujne seje danes sestanka ne bodo udeležili, predlagali pa so srečanje 9. februarja.

V torek že napovedan bojkot

Prav za ta dan so v iniciativi načrtovali stavko, bojkot videokonferenc, kar so na ministrstvu vedeli, poudarja Podkrajšek: “Po našem mnenju gre za namerno provokacijo. Ker bi lahko sestanek prestavili na kasnejšo uro ali na jutri. Nočejo vzpostaviti dialoga.”

Ministrstvo je že dalj časa popolnoma pasivno, brez idej, ne vzpostavlja dialoga s tistimi, ki nas ti ukrepi najbolj zadevajo, tako šolniki kot z nami, mladimi. To razumemo kot neko ignoranco s strani ministrstva, na katero bomo odgovorili.

Podkrajšek je tako za torek, 9. februarja, napovedal vseslovenski bojkot pouka na daljavo. Dejal je, da ne gre za napad na učitelje in profesorje, ampak da se v skoraj štirih mesecih, od kar se šolajo na daljavo, ni storilo ničesar: “Ministrstvo je že dalj časa popolnoma pasivno, brez idej, ne vzpostavlja dialoga s tistimi, ki nas ti ukrepi najbolj zadevajo, tako šolniki kot z nami, mladimi. To razumemo kot neko ignoranco s strani ministrstva, na katero bomo odgovorili.”

Za torek naj bi se pripravljali tudi protesti na ulicah, vendar v iniciativi Zahtevamo šolo zanje ne prevzemajo nobene odgovornosti.

Glavna zahteva dijakov model C

Glavna zahteva dijakov je pouk po modelu C. Gre za model, po katerem se del dijakov izobražuje v šoli, del pa na daljavo, potem se po 14 dneh zamenjajo. Kot je dejal Podkrajšek, predlagajo, da bi tisti dijaki, ki so v rizičnih skupinah oziroma imajo zdravstvene težave, in tisti, ki imajo doma bližnje z zdravstvenimi težavami, lahko ostali doma. Predlagajo, da bi se prioritetno vračali maturanti, in sicer skupaj z vsemi ostalimi razredi osnovnih šol in da naj bi se to zgodilo najkasneje 1. marca. Ostali srednješolci bi jim sledili čez štirinajst dni.

 

Prihaja do velikih neenakosti, zato zahtevamo, da se ocenjuje le v šolah.

Zahtevajo tudi prilagoditev pouka na daljavo, manj videokonferenc, saj je večina srednješolcev pred ekrani cele dneve. Po malenkostnih prilagoditvah mature v iniciativi zahtevajo dodatne prilagoditve mature, predvsem pa opozarjajo, da je treba razmišljati tudi o dijakih, ki bodo maturo opravljali v prihodnjih letih.

Zahtevajo tudi prilagoditev pouka na daljavo, manj videokonferenc, saj je večina srednješolcev pred ekrani cele dneve. Po malenkostnih prilagoditvah mature v iniciativi zahtevajo dodatne prilagoditve mature, predvsem pa opozarjajo, da je treba razmišljati tudi o dijakih, ki bodo maturo opravljali v prihodnjih letih.

Zahtevajo tudi prepoved ocenjevanja na daljavo. Čeprav je zavod za šolstvo ocenjevanje na daljavo odsvetoval, v srednjih šolah ocenjevanje že skoraj ves čas poteka praktično nemoteno. “Prihaja do velikih neenakosti, zato zahtevamo, da se ocenjuje le v šolah,” je dejal Podkrajšek.

Vsi dijaki si vrnitve v šole ne želijo

V iniciativi pričakujejo, da se bo bojkota pouka na daljavo udeležilo od 10- do 15.000 dijakov. Podkrajšek priznava, da si vsi dijaki vrnitve v šole ne želijo. Dodal je, da je Dijaška organizacija Slovenije izvedla anketo, po kateri si vrnitve v šolo želi okoli 55 odstotkov dijakov, ki je odgovorilo na anketo. “Nekateri si ne želijo iz zdravstvenih razlogov, drugi iz logističnih ovir ali ker jim je doma bolj udobno. Na daljavo je lažje plonkati, manj je snovi, tudi profesorji težje nadzorujejo, kaj delamo. Ampak to bo dolgoročno pokopalo naše šolstvo,” je pojasnil Podkrajšek.

Nekateri si ne želijo iz zdravstvenih razlogov, drugi iz logističnih ovir ali ker jim je doma bolj udobno. Na daljavo je lažje plonkati, manj je snovi, tudi profesorji težje nadzorujejo, kaj delamo. Ampak to bo dolgoročno pokopalo naše šolstvo.

Nekateri ravnatelji pojasnjujejo, da bi imeli ob vračanju dijakov velike težave predvsem zaradi prevozov in bivanja v dijaških domovih ter da si dijaki večinoma ne želijo vrnitve. “Vsi kličejo, naj čim prej odpremo šolo. Pričakujem resen razmislek glede mature, torej v kakšni obliki bo izvedena. Največji problem je seveda praksa. Medtem ko so na lesarstvu prakso vsi opravili, ker tam gre za večinoma manjša, družinska podjetja, kjer to delajo, pa recimo na kemiji prakse sploh niso imeli. Težave so tudi pri strojnikih, frizerjih, ker je omejitev, koliko ljudi je lahko v salonu,” pa pravi predsednica društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar.

Vsi kličejo, naj čim prej odpremo šolo. Pričakujem resen razmislek glede mature, torej v kakšni obliki bo izvedena. Največji problem je seveda praksa. Medtem ko so na lesarstvu prakso vsi opravili, ker tam gre za večinoma manjša, družinska podjetja, kjer to delajo, pa recimo na kemiji prakse sploh niso imeli. Težave so tudi pri strojnikih, frizerjih, ker je omejitev, koliko ljudi je lahko v salonu.

Dijaki v iniciativi Zahtevamo šolo so najbolj razočarani, ker do ministrice sploh ne pridejo: “To je neprimerno. Nihče nas nikoli ni vprašal, kakšni se nam zdijo ukrepi, pa nas najbolj zadevajo. Povsem brez dialoga.” Z ministrstva za izobraževanje so za Delo pojasnili, da sestanek z dijaki ni bil odpovedan in da je prestavljen na torek. Dodatnih prilagoditev mature za zdaj ne načrtujejo, za vračanje v šole pa velja sprejeti semafor sproščanja ukrepov.