Na dogodku so predstavili različna orodja za boljšo komunikacijo med upravljalcem cest in vozniki ter poudarili pomen evropskih sredstev za njihov razvoj.

"Izzivi današnjega časa terjajo neprestano prilagajanje," je na dogodku v Ljubljani poudaril član uprave Darsa Andrej Ribič. Kot je dodal, proces digitalizacije pri njih poteka na več ravneh in trdno verjamejo, da bo imela digitalizacija vrsto pozitivnih učinkov.

Osnovna infrasturktura ni dovolj

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je poudarila, da v sodobnih časih zgolj izgradnja osnovne infrastrukture ne zadošča več za obvladovanje naraščajočih prometnih tokov.

"Vse bolj pomembno je, da dajemo poseben poudarek tudi drugim ukrepom, ki zagotavljajo učinkovitejše, varnejše in zmogljivejše upravljanje prometa. Eno izmed pomembnih področij v zadnjih letih je zagotovo digitalizacija prometa, saj omogoča vpeljavo sodobnih tehnoloških rešitev, ki predstavljajo pomembno orodje za optimizacijo oziroma boljšo izkoriščenost obstoječe prometne infrastrukture," je dejala.

Na ministrstvu si po njenih besedah prizadevajo, da bi v čim večji možni meri izkoristili razpoložljiva evropska sredstva, ki jih je, kot je dodala, na voljo "kar precej", saj tudi Evropska komisija intenzivno spodbuja vpeljavo sodobnih tehnoloških rešitev.

Avtoceste prihodnosti morajo biti po ministričinih besedah predvsem varne in kar najbolj pretočne, kar je ključno za ustrezno raven storitev plačljive cestne infrastrukture, kot jo pričakujejo stroka, uporabniki in celotna javnost.

Digitaliziran promet bo bolj varen

Da je prihodnost avtoceste v inteligenčnih transportnih sistemih, je dejala tudi ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. "Verjamemo, da bomo z uporabo digitalnih orodij izboljšali tako varnost kot mobilnost, učinkovitost in nenazadnje bomo izboljšali tudi trajnost," je dejala.

"Glede na število podatkov, ki jih imamo trenutno na voljo, glede na tehnologije, ki so trenutno na voljo, verjamemo, da bo promet bolj varen, bolj učinkovit in da bomo vsi skupaj poskrbeli ne samo za to digitalno preobrazbo, ampak tudi za zeleno preobrazbo," je še dejala ministrica.

Po besedah direktorja področja upravljanja na Darsu Aleša Cantaruttija številne nove tehnologije, kot so umetna inteligenca, digitalni dvojček, virtualna resničnost na Darsu niso več le teoretski koncepti, ampak so realnost, ki jo uvajajo v vsakodnevno delovanje.

Poudaril je pomen evropskih sredstev pri razvoju novih projektov, ki jih po njegovih besedah črpajo učinkovito in uspešno. Po Cantaruttijevih besedah Slovenija nikoli ne bo največja po kilometrih v Evropi, "to pa ne pomeni, da ne moremo biti najboljši pri uvajanju novih tehnologij".

Različna orodja v procesu digitalizacije je predstavil vodja službe za razvoj novih tehnologij Ulrich Zorin. Med najnovejšimi dosežki je izpostavil spremljanje tovornih vozil v vseh predorih. "Za vsak predor vemo, kakšna snov je na tovornem vozilu, ali je to nevarno snov, v realnem času spremljamo preobteženost tovornih vozil, podatke sporočimo policiji in pretežka vozila izločimo iz prometa," je dejal, kar po njegovih besedah še povečuje prometno varnost.

Predstavil je tudi uporabo strojnega učenja, ki ga v zadnjih nekaj letih intenzivno uporabljajo, saj se, kot je dejal, zavedajo, da gre za ogromno podatkov, ki jih človek ne more več obdelati. "Strojno učenja na podlagi vrste podatkov generira napoved zastojev, napoved prometnih nesreč, s tem pa je pretočnost večja," je dejal.

Eden od orodij je tudi sistem C-ITS, ki je po njegovih besedah način komuniciranja z vsakim vozilom posebej. Doslej so namreč komunicirali skupinsko prek portalov in radia, odslej pa lahko podatke pošiljajo neposredno v vozilo.

Ta sistem sicer trenutno deluje samo Volkswagnovih vozilih. "Trenutno smo v sklepni fazi s Volkswagnom, da nam odobrijo te protokole. Pričakujemo, da bomo v drugi polovici leta tudi v Sloveniji v polni funkciji vzpostavili ta sistem komuniciranja preko anten," je med drugim navedel Zorin.