Podobno kot v Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo se je s PKP7 določilo, da mora delodajalec delavcu, ki v času epidemije dela, k plači za mesec december izplačati dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Do dodatka so upravičeni delavci, katerih zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače. Sredstva se zagotovijo v proračunu RS oz. iz sredstev, pridobljenih iz proračuna EU. Vloge za povrnitev dodatka delodajalci vložijo pri FURS, ki tudi nadzira uveljavljanje teh pravic.
Krizni dodatek tudi zaposlenim, ki ga decembra niso prejeli
Z uveljavitvijo osmega protikoronskega svežnja se dosedanjim ukrepom za blažitev posledic epidemije covida-19 pridružuje še za 320 milijonov evrov dodatnih. Ključna sta subvencioniranje dviga minimalne plače in podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo. Subvencioniranje čakanja na delo bo veljalo še do konca aprila. Krizni dodatek v višini 200 evrov bodo z januarskimi plačami prejeli tudi zaposleni, ki ga ob decembrski plači zaradi prejema nagrade za poslovno uspešnost niso.
Do dodatka so upravičeni delavci, katerih zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače. Sredstva se zagotovijo v proračunu RS oz. iz sredstev, pridobljenih iz proračuna EU. Vloge za povrnitev dodatka delodajalci vložijo pri FURS, ki tudi nadzira uveljavljanje teh pravic.
Do kriznega dodatka pa niso upravičeni delavci migranti, ki na delo odhajajo v sosednje države, a imajo stalno prebivališče v Sloveniji. Ti so na naše uredništvo naslovili anonimno pismo in nas prosili, da v njihovem imenu raziščemo omenjeno zadevo. Za odgovore smo povprašali Ministrstvo za delo, kjer pa pojasnjujejo, da omenjene pomoči iz protikoronskih svežnjev zavezujejo le slovenske delodajalce in posledično slovenske delavce.
Zakon, ki določa pravico, lahko le-to veže na pogodbena razmerja, ki so vzpostavljena na podlagi slovenskega prava in ima nanje tudi vpliv. Ker so pogodbe o zaposlitvi z delavci migranti sklenjene z delodajalci iz drugih držav, ki niso zavezani k pravicam in obveznostim, ki jih vzpostavlja pravni red Republike Slovenije, tudi ni možno ustvariti zavezujočega učinka na delodajalce tretjih držav, pri katerih delavci iz Slovenije opravljajo delo, zato določbe o kriznem dodatku zanje ne morejo veljati.
“Zakon, ki določa pravico, lahko le-to veže na pogodbena razmerja, ki so vzpostavljena na podlagi slovenskega prava in ima nanje tudi vpliv. Ker so pogodbe o zaposlitvi z delavci migranti sklenjene z delodajalci iz drugih držav, ki niso zavezani k pravicam in obveznostim, ki jih vzpostavlja pravni red Republike Slovenije, tudi ni možno ustvariti zavezujočega učinka na delodajalce tretjih držav, pri katerih delavci iz Slovenije opravljajo delo, zato določbe o kriznem dodatku zanje ne morejo veljati,” odgovarjajo z Ministrstva za delo.
