Za zaznamovanje obletnice so nastali kar trije odbori, prekmurski, ki ga vodi nekdanji predsednik države Milan Kučan, državni oziroma častni, na čelu katerega je premier Marjan Šarec, in odbor soboške katoliške škofije. Ob tem pa svoje aktivnosti peljejo še v občini Beltinci, kjer imajo 17. avgusta od leta 1997 občinski praznik.

“Trojno” je tudi praznovanje. Občina Beltinci ga je imela včeraj, katoliška cerkev si želi na današnji maši toliko ljudi, kot jih je bilo pred 100 leti, ob državni proslavi pa se je največ govorilo o glavnem govorniku. Zdaj bo to predsednik vlade Marjan Šarec.

Predsednik države Borut Pahor je bil slavnostni govornik na včerajšnji občinski proslavi, nagovor pa bo imel tudi ob koncu današnje maše. Pred tem bo v predsedniški palači dan odprtih vrat, Pahor pa je v Črenšovcih položil tudi venec pri spomeniku duhovnika in narodnega buditelja Jožefa Klekla.

Pregled in urnik dogodkov praznovanja je dosegljiv na spletni strani Občine Beltinci.

V Ljubljani bodo odprli Prekmurski trg

Praznik bodo obeležili tudi v Ljubljani, kjer bodo v ponedeljek odprli Prekmurski trg.

Na vseh straneh ves čas poudarjajo, da je Prekmurje znano po svoji različnosti, večetičnosti in večkulturnosti ter da praznovanje ni uperjeno proti nikomur. Pri tem so seveda mišljeni predvsem pripadniki madžarske manjšine, ki je – tako kot na drugi strani Slovenci v Porabju – ostala ločena od matične domovine.

Predstavnik Madžarov v državnem zboru Ferenc Horvath je za razliko od predhodnikov, ki so odločno odklanjali obisk prireditev ob obletnici, sprejel vabilo Šarca v državni odbor, odkrito spregovoril o občutljivosti praznovanja obletnice, obenem pa poudaril, da je Prekmurje zaradi raznolikosti EU v malem in da mora to ostati tudi prihodnjih 100 let, teh dogodkov pa se moramo po njegovem skupaj spominjati v smislu iskanja novih poti.

Tudi v prekmurskem odboru postavljajo v ospredje duh sodelovanja in predlagajo, naj imenu praznika dodamo še “priključitev Prekmurja”, s čimer bi poudarili tako ozemeljsko priključitev kot združitev Slovencev in Prekmurja, takšnega, kot je bilo takrat z vsemi svojimi značilnostmi multikulturne družbe.

Na mašo v Beltince prihaja tudi madžarski škof

Enako govori katoliški škof Peter Štumpf, ki ne želi, da bi praznovanje izpadlo nacionalistično do Madžarov. Celo več, na mašo v Beltincih prihaja tudi madžarski škof, da “izrazi solidarnost z našim veseljem nad zadevami, ki se jih sam ne more veseliti. To pa je preseganje, to je katoliškost Cerkve, ki gre čez meje,” pravi Štumpf.

Direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs, ki rada poudari, da je Prekmurje edini del ozemlja, ki ga je Slovenija kdaj dobila.

V tem duhu bodo na današnji maši govorili škof evangeličanske cerkve Geza Filo, uvod v očenaš bo imel sarajevski kardinal Vinko Puljić, pred njim bo govoril kardinal Franc Rode, Štumpf bo pridigal, pozdrav miru bo imel nadškof Alojzij Cvikl, mašo pa bo vodil nadškof Stanislav Zore.

Obletnica prinaša številna nova spoznanja. Direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs, ki rada poudari, da je Prekmurje edini del ozemlja, ki ga je Slovenija kdaj dobila, ob tem pravi, da je stroka celovito obdelala obdobje in prinesla vrsto novih dognanj.

Ob množici prireditev s pridihom obletnice je izšlo več publikacij, posnet je bil film, z razmerami tedanjega časa in kulturnozgodovinsko predstavitvijo Prekmurja so se ukvarjali na majskem simpoziju Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Simpozij s predstavijo dela katoliških duhovnikov kot narodnih buditeljev, ki so odločilno prispevali k združitvi, in odzivi na priključitev v Sombotelu, Beogradu in na Svetem sedežu, bodo pripravili na Teološki fakulteti, cerkev številne dejavnosti izvaja po cerkvah.

V Beltincih bodo postavili skulpturo iz 27 stebrov, kar ponazarja število pomurskih občin

O prekmurskem letu pa bo ostalo tudi več konkretnih znamenj. V Beltincih so postavili skulpturo iz 27 stebrov, kar ponazarja število pomurskih občin. V Murski Soboti je nastal granitni blok s kompozicijo petih portretov – zgodovinskih osebnosti Prekmurja, katoliška škofija pa je pred cerkvijo postavila kipe šestih narodnih buditeljev. Prekmurski trg s spomenikom bo v prihodnjih dneh dobila tudi Ljubljana.

Ime Ljubljane se je v tem letu večkrat pojavljajo, največkrat v zvezi z obiskom zavednih Prekmurcev Ivana Jeriča in Mihaela Küharja decembra 1918 v Ljubljani. Tam sta se srečala s predsednikom deželne vlade Josipom Pogačnikom in ga prosila, naj posreduje, da bi jugoslovanska vojska zasedla Prekmurje, a je ta vprašal, kje sploh je ta pokrajina in ali tam res živijo Slovenci.

Tam sta se srečala s predsednikom deželne vlade Josipom Pogačnikom in ga prosila, naj posreduje, da bi jugoslovanska vojska zasedla Prekmurje, a je ta vprašal, kje sploh je ta pokrajina in ali tam res živijo Slovenci.

V tem letu so lahko Slovenci znova večkrat slišali, da prekmurščina ni le narečje, ampak so imeli Slovenci na levi strani Mure tudi svoj knjižni jezik in jezikovno dejavnost, ki je bila prav tako kontinuirana in bogata kot v kranjskem prostoru, le z malce zamudništva. In pri tem ostajajo posebni, saj tudi zdaj ustvarja narečno literaturo več izredno dobrih sodobnih pesnikov in pisateljev, ki svoje narečje uveljavljajo kot umetnostni jezik.

Kar zadeva knjige, pa imajo “Prekmurci in Slovenci” še eno podobnost. Tako kot je Primož Trubar knjige z Nemškega na Kranjsko tihotapil v sodih, tako so jih prleški duhovniki v 19. stoletju v sodih čez Muro v Prekmurje. Tako je na prelomu stoletja “priplavalo” čez državno mejo kakšnih 20 tisoč knjižnih enot k ljudem, ki so revno živeli v slamnatih hišah, a imeli visoko bralno kulturo v slovenskem jeziku.

Slovenci v Prekmurju, takrat skupaj s Porabjem imenovanem Slovenska okroglina oziroma Slovenska krajina, so do konca prve svetovne vojne za razliko od drugih delov sedanje Slovenije spadali pod ogrski del takratne avstro-ogrske monarhije, ki je razpadla po koncu prve svetovne vojne. Zaradi ločnice, reke Mure, so se vse do takrat razvijali ločeno od drugih Slovencev. Madžari so jih označevali za Vende in tako zanikali njihovo slovenstvo.

Danes Prekmurje sestavlja 19 občin, prvi polovici letošnjega leta je v njem živelo 77.091 prebivalcev, kar je 3,7 odstotka od skupaj 2,08 milijona prebivalcev Slovenije.

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je slovenski državni praznik, ki ga 17. avgusta praznujemo od leta 2006. Od leta 2009 v Sloveniji je na ta dan na vsakih pet let uradna državna proslava, v vmesnih letih pa jih pripravijo prekmurske občine. 17. avgusta je namreč vojska v Beltincih predala upravo nad Prekmurjem civilnemu upravitelju, ob tem pa se je na množičnem zborovanju zbralo več kot 20.000 ljudi, ki so podprli priključitev Prekmurja matični domovini. RTV Slovenija je tudi predvajala dokumentarni film o teh dogodkih Za Prekmurje gre!, ki si ga lahko ogledate na portalu 4D.

Več o pridružitvi Prekmurja na portalu Prekmurje v srcu.

 

STA