Danes obeležujemo prvi svetovni dan čebel. Današnji dan – 20. maj, so decembra lani razglasili Združeni narodi. Zamisel o razglasitvi tega dneva je vzklila pri Čebelarski zvezi Slovenije, podprla jo je slovenska vlada, pobuda pa je naletela na široko podporo po svetu.

Spomnimo … 17. november 2017 je Odbor Generalne skupščine ZN, pristojen za finance in gospodarstvo, je soglasno podprl predlog resolucije o razglasitvi 20. maja za svetovni dan čebel. Resolucijo so nato predali v formalno potrditev na Generalni skupščini ZN.

Pobudo so podprle vse države sveta, dodatno pa se je 115 držav, med njimi vse članice EU, ZDA, Kitajska, Rusija in Brazilija, odločilo za kosponzorstvo resoluciji. 20. december 2017 pa so Združeni narodi tudi uradno 20. maj razglasili za svetovni dan čebel.

FOTO: Damjan Trafela

Za ohranjanje čebel, od opraševanja katerih je odvisna vsaka tretja žlica hrane, je ključno sodelovanje vseh deležnikov, čebelarjev, vladnih politik, kmetovalcev in širše javnosti, pa tudi ozaveščanje. V svetu se sicer pomen čebel krepi, ustvariti pa je treba pogoje za njihovo preživetje.

Čebele zelo pomembne

Svet se mora vsaj enkrat letno zavedati, da so čebele zelo pomembne in da je od njihovega opraševanja odvisna vsaka tretja žlica hrane, je na srečanju pred svetovnim dnevom čebel, 20. majem, izpostavil predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč.

“Zato je treba ustvariti take pogoje, da bodo čebele preživele,” je poudaril in dodal, da je svetovni dan čebel, ki ga bomo na pobudo Slovenije letos obeležili prvič, dan, ko se bo svet tega še bolj zavedal. Čebele so namreč velik indikator okolja, zato terjajo posebno pozornost.

Noč opaža, da se je zavedanje ljudi o pomenu čebel v zadnjem času bistveno spremenilo, vedno več se jih zaveda njihovega ohranjanja in to je prvi korak. To je ponazoril s skrbjo ljudi ob škropljenju s fitofaracevtskimi sredstvi – če danes nekdo škropi sredi dneva, na čebelarskem centru kar hitro zazvonijo telefonu.

Podnebne spremembe so “stvari postavile na glavo”

Na področju fitofarmacevtskih sredstev je bil po njegovi oceni narejen velik korak naprej, predvsem pri registraciji, še vedno pa manjka nadzor in predvsem sankcije. “Tisti, ki krši, mora biti sankcioniran,” je bil oster.

Noč je opozoril tudi na podnebne spremembe, te so namreč “stvari postavile na glavo”. Če je nekoč čebelar osem mesecev v letu čakal na štiri mesece sezone, danes čaka 10 mesecev na dva meseca sezone. In v teh dveh mesecih mora biti vreme ugodno za čebeljo pašo.

Župan Lukovice in ljubiteljski čebelar Matej Kotnik je poudaril, da ugodno leto za kmetijstvo ni nujno ugodno tudi za čebelarstvo. Sezona za čebele se začne spomladi in če je vreme lepo, je to dobro. V nasprotnem primeru se lahko pojavijo problemi – če je v tem času veliko dežja, čebele rojijo, ne nabirajo medu, ampak se obnašajo romantično. “Preveč romantike pa ni dobro za gospodarstvo,” je ocenil.

FOTO: Damjan Trafela

Župan je opozoril, da bi morala biti kmetijska politika v prihodnje bolj naravnana v prid čebelarstvu. Kmetje namreč danes travo pokosijo še preden ta docveti in dozori, na poljih prevladuje ena vrsta raslin, s tem pa se čebelam manjša področje paše.

Letina odvisna od vremenskih razmer

Direktorica Medexa Aleša Mižigoj se je strinjala, da je letina čebeljih pridelkov predvsem odvisna od vremenskih razmer, zelo pomembno je tudi profesionalno delo čebelarjev. Medex, ki ima 60-letno tradicijo proizvajanja prehranskih dopolnil na osnovi čebeljih in drugih naravnih pridelkov, po njenih pojasnilih sodeluje z več deležniki, tako s čebelarsko zvezo kot državnimi institucijami.

Tako npr. sodelujejo s kmetijskim inštitutom pri pilotnem projektu ekspertne pomoču razvoju čebelarstva v Bangladešu. V tej državi bodo razvijali čebelarstvo in jim omogočili večjo predelavo hrane, je še dejala Mižigojeva.

Pomoč Bangladešu pri razvoju čebelarstva je izpostavila tudi državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša. Ministrstvo naklonjenost čebelarstvu sicer izkazuje skozi več ukrepov, med njimi je tudi ustanovitev čebelarske akademije, ki je zdaj v fazi oblikovanja, nudila pa bo pomoč tako domačim kot tujim čebelarjem.

Čebele so indikator zdravega okolja

“Kar delamo danes, delamo za to, da ne bi prišli do tega, da bi bil planet brez čebel, da bi opraševanje opravljali z mehanskimi načini,” je dejala in poudarila, da so čebele indikator zdravega okolja in pri nas jih je zaenkrat dovolj. V Sloveniji se je v zadnjih letih povečalo število čebelarjev in čebeljih družin, takšnega stanja si želi tudi drugod po svetu.

Bor Trček iz podjetja Hofer, ki je pripravilo okroglo mizo, je medtem ocenil, da je treba na pomen čebel opozarjati že naše najmlajše. V Hoferju imajo tako v skrbi za medeno prihodnost več projektov, ki so jih združili v skupno ime Danes za jutri. Med drugim so na Lukovici v sodelovanju s čebelarsko zvezo postavili raziskovalni čebelnjak, z njim krepijo ozaveščanje o pomenu čebel med mladimi.

STA