Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB so danes vložile predlog državnemu zboru, da pred ustavnim sodiščem obtoži predsednika vlade Janeza Janšo.

Sporno ravnanje pri nakupu cepiv

Med glavne očitke in razlog za vložitev predloga sodijo “opustitev dolžnega ravnanja pri nakupu cepiv, uničevanje STA in poseganje v tožilstvo”.

Prvak LMŠ Marjan Šarec je predlog ustavne obtožbe predsednika vlade napovedal sredi marca, po novici, da država decembra lani v drugem krogu nabave ni naročila cepiva BioNTecha in Pfizerja.

Prvak LMŠ Marjan Šarec je predlog ustavne obtožbe predsednika vlade napovedal sredi marca, po novici, da država decembra lani v drugem krogu nabave ni naročila cepiva BioNTecha in Pfizerja.

Premier Janša pa se je na Šarčevo napoved še isti dan, in sicer po posvetu politike in stroke o soočanju z epidemijo covida-19, odzval posredno. Zatrdil je, da je ob prevzemu funkcije ministra za zdravje po odstopu Tomaža Gantarja vsem pristojnim naročil, naj Slovenija kjerkoli in za kakršnokoli ceno naroči dodatne količine cepiva.

Zatrdil je, da je ob prevzemu funkcije ministra za zdravje po odstopu Tomaža Gantarja vsem pristojnim naročil, naj Slovenija kjerkoli in za kakršnokoli ceno naroči dodatne količine cepiva.

Vodja poslancev SDS Danijel Krivec je tedaj menil, da je predlog za ustavno obtožbo neutemeljen.

Podrobneje o očitkih

Predlagatelji izpostavljajo, da se je Slovenija decembra lani odrekla dodatni kvoti cepiva, s tem pa številne državljane prikrajšala za pravico do zdravstvene oskrbe. To je po besedah predsednika LMŠ Marjana Šarca sporno zlasti zato, ker je “cepljenje tisto, ki ga vsi priznavajo kot učinkovito v boju proti epidemiji”.

Pri posegih v medije predlagatelji Janši očitajo predvsem poseganje v Slovensko tiskovno agencijo (STA), ki ji je vlada ustavila financiranje javne službe. Pri tem “ne gre za to, kdo je pokazal kakšno pogodbo in kdo je ni, ampak za načrtno uničevanje STA”, je na novinarski konferenci dejal Šarec.

Glede tožilstva predlagatelji vladi očitajo, da še vedno ni imenovala petih od desetih lani jeseni predlaganih tožilcev in da zavlačuje tudi s seznanitvijo z izbranima kandidatoma za evropska delegirana tožilca.

Glede tožilstva predlagatelji vladi očitajo, da še vedno ni imenovala petih od desetih lani jeseni predlaganih tožilcev in da zavlačuje tudi s seznanitvijo z izbranima kandidatoma za evropska delegirana tožilca.

Vsi ti očitki kažejo, “da vlada spodjeda temelje demokracije in si državo kroji po svoje”. “Na podlagi ideologije krši temeljne človekove in ustavne pravice,” je dejala predsednica SD Tanja Fajon.

Koordinator Levice Luka Mesec je dejal, da ustava jasno določa, kje so meje oblasti. “Vlada pa na žalost dnevno trka ob te ustavno določene meje in jih skuša rušiti,” je navedel kot razlog za ustavno obtožbo.

Predsednica SAB Alenka Bratušek pa je ocenila, da se je zdravstveni krizi v času epidemije zaradi načina delovanja vlade pridružila še kriza demokratičnih vrednost. “Več kot očitno zato je, da Janez Janša države v krizi ne zna voditi,” je dejala.

Štiri sopodpisnice predloga

Kljub začetni zadržanosti nekaterih opozicijskih strank, pa se je zdaj četverica strank dogovorila in vse štiri so sopodpisnice predloga.

Sicer pa je Šarec pozneje razkril še nekatere druge vsebine, ki bodo del predloga. To sta nefinanciranje Slovenske tiskovne agencije, medije  in poseganje v tožilstvo. Na pobudo SAB je v predlogu tudi očitek glede “ogrožanja zdrave pitne vode”, ki ga vidijo v nedavno sprejeti noveli zakona o vodah.

Na pobudo SAB je v predlogu tudi očitek glede “ogrožanja zdrave pitne vode”, ki ga vidijo v nedavno sprejeti noveli zakona o vodah.

Po poslovniku DZ lahko najmanj deset poslancev predlaga DZ, da obtoži predsednika vlade pred ustavnim sodiščem. DZ po zakonu o ustavnem sodišču o predlogu obtožbe odloča z večino glasov vseh poslancev, in sicer najpozneje v 60 dneh po vložitvi predloga. Če odločitve v tem roku ne sprejme, pa se šteje, da je predlog zavrnjen.

STA