Paradni dan se je začel dopoldne, ko so na Stritarjevi ulici med 10. in 15. uro najprej pripravili LGBTIQ+ bazar, na katerem se bodo predstavile različne organizacije, ki s svojimi aktivnostmi naslavljajo tematike LGBTIQ+, in Živo knjižnico, v kateri so se lahko obiskovalci pogovorili s predstavniki ranljivih družbenih skupin, ki se soočajo s predsodki in stereotipi, diskriminacijo, stigmatizacijo in socialno marginalizacijo.

V sklopu parade je potaklo več dogodkov

Ob 17. uri pa je z Metelkove po središču Ljubljane krenila parada oz. pohod udeležencev po ulicah središča Ljubljane. Zaradi omejitev zbiranja je parada potekala v desetih skupinah po 50 ljudi. Trasa je predvidena od Metelkove po Masarykovi cesti, Slovenski cesti in Erjavčevi cesti. Ob 17.45 pa so se na Trgu republike zvrstili nagovori pravnice in raziskovalke Barbare Rajgelj, pisateljice Nike Kovač, profesorice Sandre Bašić-Hrvatin in vodje društva Legebitra Lane Gobec.

Na Trgu republike so udeleženci parade pripravili tudi vizualno akcijo: skupine so sestavile mavrico, ki simbolizira LGBTIQ+ skupnost.

Na Trgu republike so udeleženci parade pripravili tudi vizualno akcijo: skupine so sestavile mavrico, ki simbolizira LGBTIQ+ skupnost.

Parada se bo zaključila na Metelkovi

Povorka je nato krenila proti Prešernovemu trgu, kjer so zbrane nagovorili pisateljica Suzana Tratnik, glasbenica Nina Hudej in režiser Jaša Jenull. Parada ponosa pa se bo sklenila na Metelkovi. Zaključne govore bodo imeli aktivistka Ada Černoša, Luka Kristić iz Mladinskega kulturnega centra Maribor in avtorica Neža Oder.

Današnjo parado obenem spremlja tudi več dogodkov v septembru, med drugim so že pripravili fotografsko razstavo Zgodbe ljubezni in ponosa, posvet Napredek pravic LGBTI v političnem prostoru, spletni pogovor o upodabljanju življenj LGBTIQ Romov in virtualno razstavo 20 let Parade ponosa v Ljubljani.

Po 20 letih dela in boja za pravice ter enakopravnost LGBTIQ+ skupnosti so pripadniki bolj opolnomočeni, tako tudi pogosteje posežejo po pravnih sredstvih.

Po 20 letih dela in boja za pravice ter enakopravnost LGBTIQ+ skupnosti so pripadniki bolj opolnomočeni, tako tudi pogosteje posežejo po pravnih sredstvih. A hkrati opozarjajo tudi na številna področja v zdravstvu, pravu in socialni varnosti, kjer jih še vedno obravnavajo neenakopravno.

STA