Politična situacija je po oceni Damijana zelo kompleksna, “če ne bi bila, bi že zdavnaj imeli novo vlado”. Pravzaprav po njegovem mnenju v tem primeru sploh ne bi bi prišlo do razpada koalicije pod vodstvom predsednika LMŠ Marjana Šarca.

Kot je poudaril Damijan, so se te kompleksnosti pobudniki koalicije KUL zavedali na samem začetku. “Vedeli smo, da če v prvem koraku poenotimo štiri opozicijske stranke, lahko potencialno iz sedanje vladne koalicije potegnemo ven DeSUS in del SMC, vendar le skupaj, oba naenkrat,” je pojasnil Damijan, ki se ga je na začetku omenjalo kot možnega kandidata za predsednika vlade.

Pokazalo pa se je, da je situacija znotraj DeSUS še bolj kompleksna kot znotraj SMC. Vsak od petih poslancev poslanske skupine DeSUS je v specifičnem položaju, le eden med njimi pa v situaciji, ko mu je mar, ali bo stranka preživela naslednje parlamentarne volitve leta 2022 ali ne, je zapisal.

Opozicijska KUL najbrž prekratka

Zato so v danem položaju poizkusili s kandidatom za mandatarja, prvakom DeSUS Karlom Erjavcem, ki bi edini po mnenju Damijana lahko v tej situaciji poenotil stranko in potencialno zagotovil štiri glasove poslancev DeSUS. Prepričan je, da bi v tem primeru sledili tudi trije poslanci SMC. “Vendar so prevladale osebne kalkulacije posameznih poslancev, ustrezno podprte z obljubami in darili iz vladne koalicije. In v tej bitki se s poštenimi metodami pač ni dalo zmagati,” meni Damijan.

Po njegovi oceni je sicer pozitivno, da so uspeli povezati opozicijo, kar bo pomembno v naslednjem letu do volitev. Ta lahko z nekaj glasovi nezadovoljnih poslancev v vladni koaliciji “nekoliko umirja ta vladni stampedo čez pravno državo, skozi institucije in prepreči najhujše oblike demontaže države”. Dodal pa je, da je za kaj več ta opozicijska koalicija KUL prekratka.

Bistvo problema je po njegovih navedbah v tem, da je sedanja leva sredina preveč razklana. “Imamo šest majhnih strank, ki med seboj tekmujejo in kanibalizirajo ta politični prostor,” je navedel. S šestimi strankami na levi sredini po njegovi oceni ni mogoče narediti resne politične sile.

Je čas za intelektualno elito?

Prav tako na podlagi šestih strank in mnoštva frakcij in drobnih osebnih interesov znotraj njih po njegovem mnenju ni mogoče narediti operativne vlade. Zanjo sta potrebna politična enotnost in močno vodstvo, je poudaril.

Zavzel se je za konsolidacijo na levi sredini ter za nastanek nove sredinske stranke, ki “bo v politiko znova prinesla tako intelektualno širino, zmernost in povezovalnost kot tudi vsebino in vizijo razvoja”.

Sedanja politična garnitura, z nekaj drobnimi izjemami v “svojem dnevnem kruhoborstvu in omejenem intelektualnem dometu te vizije in vsebine ni sposobna“, zato jo mora po njegovem mnenju zagotoviti intelektualna elita.

STA