Pred dnevi smo objavili prispevek z vestjo, da bodo letala na območjih meje s Hrvaško odmetavala vabe za lisice, ki vsebujejo oslabljen virus stekline. Gre za zadnjo redno akcijo cepljenja lisic proti steklini. Leta 2016 se je namreč Slovenija, v skladu z zahtevami Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE), proglasila za državo, prosto stekline. Zadnji primer stekline je bil potrjen pri lisici januarja 2013.
Cepivo za lisice ni nevarno, za ljudi pa?
Pa vendar v oči bode informacija, da se ljudje vab ne smemo dotikati, saj da so za nas potencialno nevarne. Če bi se vabe namreč dotaknili, bi se lahko potencialno okužili prav z virusom, proti kateremu je uperjeno cepivo. Zakaj je torej cepivo povsem varno za živali (lisice), nam pa nevarno?
Cepivo testirano le na primatih, zato so neznane posledice za človeka
Ko lisica najde vabo, z zobmi pregrizne ampulo (na sredini vabe), ki vsebuje tekoče cepivo. Ob tem cepivo brizgne v ustno votlino in preko sluznice ust preide v telo.
“Cepivo za lisice so testirali. Namen preizkušanja je bil zagotoviti takšno cepivo, ki bo varno za ciljne živalske vrste (lisice), ne ciljne živalske vrste, ljudi in okolje. Vendar poskusov na ljudeh glede (ne) patogenosti cepiva iz razumljivih razlogov niso izvajali. Večinoma so cepivo preizkušali na primatih. npr. šimpanzih in pavijanih,” pojasnjujejo na NIJZ.
V glavnem tveganje za človeka zelo majhno
Oceno tveganja glede varnosti cepiva za ljudi lahko tako sklepajo le iz posledic testiranja na živalih. Ampak v glavnem velja, da je tveganje za človeka, ki pride v stik s cepivom, izredno majhno, nekoliko večje tveganje pa obstaja za imunsko oslabele osebe. Če pa do stika dejansko pride, potem zdravnik v antirabični ambulanti oceni, koliko časa je bila oseba v stiku s cepivom, na kakšen način, če so bile na mestih prijema tudi kakšne rane ipd. Na podlagi ocene tveganja se potem odloči za morebitno cepljenje, ki je primerno za človeka.
