Kot so za nas pojasnili na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino potrebujejo krvodajalke in krvodajalce ves čas, tudi v času širjenja koronavirusa. V bolnišnicah skoraj v enaki meri kot pred epidemijo potekajo zdravljenja hematoloških in onkoloških bolnikov, izvajajo se operacije, transplantacijski programi ter vsa nujna in neodložljiva zdravljenja. Zaradi širjenja koronavirusa in preprečevanja širjenja okužb so morali na področju organiziranja krvodajalstva uvesti veliko ukrepov, kot so na primer naročanje krvodajalcev na odvzem krvi, posamični prihod, maske, triaža po telefon. Krvodajalci sledijo spremembam, ukrepom in potrebam transfuzijske službe ter kljub neznankam in tveganjem prihajajo na odvzem krvi: “Prav zaradi njih tudi v času epidemije in ukrepov za preprečevanje širjenja virusa zagotavljamo nemoteno preskrbo s krvjo in delovanje zdravstva, za kar se jim iskreno in iz srca zahvaljujemo.”

Ob vsem na zavodu vabijo vse zdrave posameznike ki niso v karanteni ali drugače zadržani, da se odzivajo na vabila Rdečega križa Slovenije in transfuzijske službe, spremljajo objave in tako pomagajo vsem, ki potrebujejo zdravljenje s krvjo.

Vse potrebne informacije dobijo krvodajalci ob cepljenju na cepilnih mestih

Ob cepljenju proti SARS –CoV- 2 na cepilnem mestu dobijo posamezniki vse informacije in navodila za ravnanje, ukrepanje in posvet v primeru neželenih učinkov po cepljenju, kar vodijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Podatkov o cepilnem statusu in neželenih učinkih krvodajalcev transfuzijska služba sicer ne zbira: “Podatkov o cepljenju ne zbiramo, to velja tako za zakonsko obvezna cepljenja proti boleznim (ošpice, mumps, rdečke, tetanus…), ki jih večinoma prejmemo že v otroštvu, kot tudi za cepljenja, za katera se posameznik sam odloči (npr. cepljenje proti klopnemu meningitisu, malariji, covidu…). O cepljenju (kakršnem koli) sprašujemo le ob prihodu na odvzem krvi zaradi časovnega razmika med cepljenjem in varnim darovanje krvi ter zaradi možnih neželenih učinkov po cepljenju, zaradi katerih je potrebna začasna odložitev darovanja krvi.”

Pred odvzemom krvi se opravi pogovor

“Ob naročilu krvodajalca na odvzem krvi opravimo telefonski pogovor, s katerim ugotavljamo primernost za darovanje krvi in za preprečevanje širjenja okužbe s covid. Gre za zagotavljanje varnega odvzema za krvodajalca in varno kri za bolnika kot tudi zagotavljanje varnega okolja. Pomembno je, da krvodajalci na odvzem pridejo zdravi in spočiti,” so za nas pojasnili na zavodu.

Po odvzemu krvi krvodajalcem svetujejo počitek, da poskrbijo za zdravo prehrano in večji vnos tekočin, saj s tem telo količino krvi in krvne celice nadomesti že v nekaj dneh po odvzemu. Odsvetujejo pa težje fizične napore, kot so na primer športne aktivnosti, težje delo, delo na višini, potapljanje, maraton.

Tako lahko darujemo kri, če smo cepljeni in preboleli covid

Tisti, ki so covid preboleli ali bili cepljeni proti covidu, lahko darujejo kri. Pri tem pa morajo upoštevati naslednje. V primeru, da so krvodajalci preboleli covid lahko ponovno darujejo kri, če je preteklo najmanj 14 dni od konca izolacije in prebolele bolezni, so popolnoma zdravi, brez simptomov okužbe. “Počutiti se morajo zdravi. Seveda je odvisno tudi od samega poteka in oblike bolezni,” so še dodali na zavodu.

Prav tako veljajo tudi priporočila za krvodajalce, ki so se cepili. Poleg cepljenja proti gripi, klopnemu meningoencefalitisu, hepatitisu, mumpsu in drugim boleznim, so na spletni strani zavoda zajeta tudi priporočila za krvodajalce, ki so se cepili proti covidu.

Če je krvodajalec cepljen proti:

  • gripi, klopnemu meningoencefalitisu, humanemu papiloma virusu, davici in po cepljenju niste imeli stranskih učinkov, torej bolečin na mestu cepljenja, povišane telesne temperature, utrujenost itd., lahko darujete kri že naslednji dan,
  • hepatitisu B oziroma kombinaciji cepiv proti hepatitisu A in B, lahko daruje kri po 14 dneh,
  • mumpsu, ošpicami, rdečkami, rumeni mrzlici, paratifusu, tifusu, koleri, tuberkulozi, noricam lahko daruje kri čez 4 tedne,
  • COVID-19 z mRNA cepivom (Pfizer/BioNTech – Comirnaty in COVID-19 Vaccine Moderna) in vektorskim cepivom (AstraZeneca – Vaxzevria, COVID-19 Vaccine Janssen) lahko daruje kri že naslednji dan oziroma po 24 urah, če ni imel neželenih učinkov.

Bolnik lahko transfuzijo tudi zavrne

O potrebi po transfuziji med postopkom zdravljenja ter soglasju zanjo, se pacient vedno pogovori z zdravnikom in mu takrat zaupa svoje pomisleke in odločitev. Na zdravljenje s krvjo mora bolnik pristati, kot za vsako drugo obliko zdravljenja in je odklonitev zdravljenja njegova pravica, razen v posebnih z zakonom določenih primerih.

Prav tako se s krvjo ne prenaša cepivo, saj vse nukleinske kisline v cepivih (na osnovi mRNK, adenovirusov, plazmidov) ostanejo v krvnem obtoku le toliko, da sprožijo tvorbo protiteles in s tem imunski odziv telesa, kar pomeni zaščito pred okužbo oz. težjim potekom bolezni.

Kot so v nadaljevanju za nas pojasnili, spada virus SARS-CoV2 med corona viruse, ki za svoj razvoj potrebujejo celice sluznice dihal in ni virus, ki se prenaša s krvjo. Prav tako se s krvjo ne prenaša cepivo, saj vse nukleinske kisline v cepivih (na osnovi mRNK, adenovirusov, plazmidov) ostanejo v krvnem obtoku le toliko, da sprožijo tvorbo protiteles in s tem imunski odziv telesa, kar pomeni zaščito pred okužbo oz. težjim potekom bolezni. Cepiva proti covidu se v telesu razgradijo in se s krvjo ne prenašajo.