Zimsko obdobje je za večino živali neugoden letni čas, povezan s pomanjkanjem hrane in mrazom. “V naših podnebnih razmerah za čebelje družine nastopi to obdobje konec novembra ali v začetku decembra. Takrat se lahko pojavi še kakšen lep sončen dan za izlet čebel, kar je izjemno pomembno za uspešno prezimovanje,” je za nas pojasnil predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč.

Čebele se pozimi stisnejo v zimsko gručo

Dobro je, če matice oktobra prenehajo zalegati in da čebelje družine vstopijo v zimo brez zalege. Vsaka pozna zalega v tem času prispeva k povečanju populacije varoj v panju in poleganju mladih čebel, ki ne bodo sposobne dočakati spomladi.

V novembru, ko pritisnejo že prvi mrazi se čebele stiskajo v zimsko gručo. V to jih sili vedno nižja temperatura izven panja. “Takoj ko se ta zniža pod 15 stopinj Celzija, se začno čebele zbirati v zimsko gručo in tudi vse manj izletavajo. V tem času nimajo potrebe za vodo, niti narava ne daje več izvorov hrane. Temperatura v notranjosti gnezda ne presega 28 stopinj, pa tudi poraba hrane pade pod 1 kilogram. Vse življenje v panju je pred zimskim mirovanjem,” je pojasnil Noč.

Čebelje družine so brez zalege in imajo le še rahle izlete ob sončnih dnevih. Pri izletih iznašajo prve mrtvice in sušijo zadnjo vlago iz panjev. Bolj ko je mrzlo, tem tesneje se čebelja družina stisne v gručo.

Čebele ustvarjajo toploto z jemanjem hrane in dregetanjem mišic.

V gnezdu se izmenjujejo od znotraj navzven, tako da imajo vse možnost za preživetje.

Čebele se pozimi obnašajo drugače kot ostale žuželke

Večina drugih žuželk, razen medonosnih čebel, pozimi spi in ne ustvarja nobenih zimskih rezerv hrane. “Vsi brez čebelarskega znanja mislijo, da se tako dogaja tudi s čebelami,” je opozoril predsednik. Rezerve medu v zimskem obdobju, ko ni zalege, čebele porabljajo zelo racionalno. Jeseni je poraba hrane zmanjšana na minimum, saj povprečno močna čebelja družina potrebuje približno kilogram hrane na mesec. Pozneje, ko se začne vzreja zalege, to je po navadi v prvi polovici januarja, se začne poraba povečevati, vendar skupna količina porabljene hrane od začetka novembra (ko ni več zalege) do prve paše konec marca ni večja od osem kilogramov.

Letos sta bila oktober in začetek novembra zelo topla. Te višje temperature so vplivale na večjo porabo hrane kot običajno in večjo možnost nastanka ropa, v kolikor smo zazimili šibke družine.

Pozno jeseni umrejo kratkožive čebele, gre za higieno v naravi

“Ko čebelarji, še posebej če smo začetniki, pozno jeseni na dnu panja ali na bradi opazimo veliko število umrlih čebel, nas zagrabi panika. Pomislimo na najhujše, torej na izgubo čebelje družine. To se lahko zgodi, če je november deževen, hladen in meglene, zato čebele nimajo dovolj izletnih dni, da bi lahko stare poletne kratkožive čebele zapustile panj in umrle na polju,” je pojasnil.

Ta neopazna smrt čebel je izjemen primer higiene v naravi. Tudi tiste čebele, ki umrejo v panju, delavke odstranjujejo iz panja, dokler se ne oblikuje zimska gruča. Šele ko nastane gruča, zaradi mraza ostajajo mrtve čebele na podnici. Odstranile jih bodo pozneje ob toplejšem vremenu. “Čebelarji moramo biti pozorni, da nakopičene odmrle čebele ne blokirajo žrela, še posebej če je to premajhno ali če na žrelih obstajajo zapore za miši,” je dodal.

Čebele potrebujejo tu do 20 kilogramov hrane

Za AŽ-panje velja, da naj imajo čebele pozimi v plodišču 12–15 kg hrane. LR-panji z eno naklado naj imajo v začetku oktobra 10–12 kg hrane, panji z dvema nakladama pa 15–20 kg. Majhna količina zimskih zalog hrane, še posebej če ni pravilno razporejena v panju, lahko povzroči odmrtje večje količine čebel ali cele družine.

Če je zima dolgotrajna z nizkimi temperaturami, se lahko zgodi, da čebele potrošijo vso hrano iz medenih vencev nad gnezdom in se zaradi nizke temperature ne morejo premakniti v drug del panja z dovolj hrane. Čeprav je v panju dovolj hrane, v takšnem primeru čebele stradajo, ker ne morejo do te hrane. Če nizke temperature trajajo dlje časa, se pogosto zgodi, da čebelja družina umre. “V zadnjem času, ko tople jeseni omogočajo obilno medenje bršljana, tega čebele skladiščijo tik ob zadnji zalegi. Med dodano zimsko zalogo in čebeljo gručo tako nastane ‘pregrada’ iz kristaliziranega bršljanovega medu, ki čebelam onemogoči dostop do primerne hrane.”

Čebelja družina lahko jeseni ostane brez hrane, če se v čebelnjaku razvije “tihi rop”, med katerim ostanejo posamezni panji brez zimske zaloge. Večinoma se to dogaja pri družinah, ki se zelo težko branijo, torej nimajo obrambnega nagona (trotave in brezmatične).

“Najpomembnejše je, da čebeljim družinam v zimskem obdobju zagotovimo popoln mir. Skrbimo za to, da v čebelnjaku ali zunaj njega ni motečih dejavnikov, ki bi preprečevali mirno prezimovanje čebeljih družin. Panje odpiramo samo, če je to res nujno. Izkušeni čebelarji lahko veliko podatkov o stanju čebelje družine dobimo z opazovanjem žrela na panju in testnem vložku podnice, ne da bi odpirali panje,” je zaključil Noč.