Eko krog je zagnal pobudo Zaprimo krog, v okviru katere se zavzema za uvedbo kavcijskega sistema za odpadno embalažo v Sloveniji. Ta namreč po njihovem mnenju prinaša številne prednosti. V društvu si tako želijo, da se Slovenija pridruži desetim evropskim državam, ki že imajo vzpostavljen tak sistem za zbiranje embalaže za pijače, poroča STA.

Proizvodnja plastike narašča, reciklira se je manj kot deset odstotkov. Ostalo konča v sežigu, na odlagališčih ali v naravi, 200.000 ton letno v Sredozemskem morju. V Sloveniji preko 137 milijonov plastenk letno konča v naravi, na odlagališčih ali v sežigalnicah.

Po oceni Eko kroga se je za preprečevanje teh problemov kot zelo učinkovit izkazal kavcijski sistem za zbiranje embalaže za pijače, torej plastenk, pločevink in steklenic. Tak sistem že poznajo v 10 evropskih državah, v 7 pa ga pravkar uvajajo.

Koliko je vredna embalaža, ki jo imamo doma?

Kavcijski sistem pomeni, da ko potrošnik kupi pijačo, za embalažo plača znesek oziroma kavcijo. Znesek kavcije je na računu prikazan ločeno, zato da kupec vidi, koliko je embalaža, ki jo ima doma, vredna. Ko prazno embalažo vrne nazaj na zbirno mesto, dobi povrnjeno kavcijo.

“Evropska unija je sprejela zakonodajo, po kateri morajo države članice v relativno kratkem obdobju ločeno zbrati precejšnje deleže plastenk, do leta 2025 je ta delež 77-odstoten, do leta 2030 pa že 90-odstoten,” so zapisali v Eko krogu.

Takšne bi bile prednosti kavcijskega sistema

V društvu si za Slovenijo želijo zakonodajne regulative, ki bi omogočala kavcijski sistem ter preprečevala morebitne goljufije in zagotavljala učinkovitost sistema. Prepričani so, da bi uvedba kavcijskega sistema prinesla številne prednosti. Zbrale bi se večje količine kakovostnega, čistega materiala za recikliranje. Sistem bi bil cenejši tako za proizvajalce kot občine, saj bi bili komunalni zabojniki za embalažo manj polni in bi dobili nižji račun za odvoz odpadkov.

Sistem bi ustvaril tudi nova delovna mesta v zbiranju, sortiranju in recikliranju.