Dejstvo je, da se prebivalstvo stara. To pa pomeni tudi izziv za socialni in zdravstveni sistem. Vlada je zato pripravila predlog, s katerim bi izboljšali položaj starostnikov. Predlog zakona ureja enotno definicijo dolgotrajne oskrbe in s tem postavlja okvir za nov steber socialne varnosti, ki bo zagotavljal integrirano dolgotrajno oskrbo in odpravil razmejitve na socialne in zdravstvene storitve na tem področju.
Ministrstvo za zdravje predlaga obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo
Ministrstvo za zdravje v osnutku zakona, ki je šlo v javno obravnavo, predlaga obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, v katero bi se prenesli obstoječi viri za dolgotrajno oskrbo odraslih in starejše populacije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (približno 114 milijonov evrov) in zavarovanja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (približno 79 milijonov evrov). Ta sredstva bodo le pretvorili v novo prispevno stopnjo za dolgotrajno oskrbo, pri čemer bodo delojemalci plačevali 0,71 odstotka zavarovalne osnove, delodajalci pa 0,59 odstotka.
Prav tako bi dolgotrajno oskrbo plačevali iz državnega in občinskih proračunov, denimo za brezposelne, socialno ogrožene itd. S tem bi nabrali 53 milijonov evrov. Ostalih 110 milijonov evrov, kolikor je potrebno, da bi krili storitve iz dolgotrajne oskrbe v višini okoli 300 milijonov evrov na leto, pa bi dobili z obveznim doplačilom za dolgotrajno oskrbo v višini 0,48 odstotka od neto zavarovalne osnove.
Za brezposelne bi plačevali iz državnega in občinskih proračunov
Po besedah generalne direktorice direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje Tatjane Buzeti s finančnim ministrstvom še niso usklajeni, na kakšen način bi zbrali teh manjkajočih 110 milijonov evrov. Na ministrstvu za finance sicer ne komentirajo, kakšen je njihov predlog, a neuradno naj bi želeli pavšalni znesek, ki bi ga posameznik plačeval za dolgotrajnooskrbo.
Po navedbah Buzetijeve bi zaposleni morali za dolgotrajno oskrbo dodatno plačati med 4,3 in 31,6 evra na mesec (predlog predvideva socialno kapico), upokojenci bi plačevali med 1,4 in 19,8 evra, brezposelni pa med 2,6 in 6,6, kar bi sicer nase prevzel občinski oz. državni proračun.
Iz javnih sredstev bi bilo kritih 70 odstotkov stroškov oskrbe v formalni dolgotrajni oskrbi. Ostalih 30 odstotkov pa bi plačal posameznik oz. bi se po besedah ministrice odprl prostor za zavarovalnice.
Upravičence do dolgotrajne oskrbe umeščeni v pet kategorij
Po novem bi bili upravičenci do dolgotrajne oskrbe umeščeni v pet kategorij. V katero kategorijo, če sploh bodo uvrščeni, bodo ocenjevali glede na njihove telesne in mentalne potrebe, psihosocialno podporo ter glede na to, kakšno pomoč potrebujejo pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih, je pojasnila Buzetijeva.
Posameznik bo lahko izbiral, ali bo prejemal denarni prejemek (za vseh pet kategorij), ali osebnega pomočnika v najvišji kategoriji upravičenosti ali pa pravico do storitev v formalni oskrbi na domu ali v instituciji (domovi za starejše občane).
Orodje za upravičenost in umestitev v kategorije so po njenih besedah razvili v Nemčiji, kjer ga letos že uspešno uporabljajo. Sicer pa ministrstvo načrtuje tudi dvoletni pilotni projekt dolgotrajne oskrbe, po katerem bi na podlagi slovenskih izkušenj popravili to orodje.
