Na naše uredništvo se je obrnila zdravnica, zaposlena v eni od enot nujne medicinske pomoči v Sloveniji, in nam predstavila svoj pogled o reorganizaciji službe Nujne medicinske pomoči (NMP), ki je bil napovedan v zadnjih dneh.

Kot navaja, je sistem nujne medicinske pomoči v Sloveniji organiziran na način, da je po celotnem ozemlju Slovenije 24 ur dnevno 7 dni v tednu odprtih 54 točk, kjer lahko pacienti kadarkoli dobijo nujno zdravniško pomoč. Od teh 54 točk jih je 10 v urgentnih centrih, ostalih 44 pa v ambulantah dežurnega zdravnika, ki delujejo v lokalnih zdravstvenih domovih in so enakomerno razporejeni po celotnem ozemlju Slovenije. Urgentni centri delujejo v bolnišnicah in imajo tako na voljo več diagnostičnih možnosti, medtem ko dežurna mesta delujejo v lokalnih zdravstvenih domovih. Dežurni zdravnik deluje v ambulanti nujne medicinske pomoči, hkrati pa se odzove na klice na 112 in v primeru potrebe izvozi z reševalnim vozilom na teren. 

Številni poskusi

Leta 2015, ko je bila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, se je zgodil prvi poskus reorganizacije NMP. Število mest z dežurnim zdravnikom se je želelo zmanjšati s tem, da bi se določena dežurna mesta ukinila. S tem bi prihranili nekaj denarja. Na določenih krajih bi sicer ostala reševalna vozila, vendar bi se ukinil dežurni zdravnik. Tako na teh mestih ne bi več delovala ambulanta za nujno medicinsko pomoč in bi ljudje morali na pregled v bolj oddaljene kraje, kjer bi deloval urgentni center. Ker je tej nameri sledila ostra kritika številnih prebivalcev iz krajev, kjer so nameravali dežurnega zdravnika ukiniti, so načrtovano prenovo nujne medicinske pomoči umaknili in je niso izvedli.

"Zgodba se je ponovila novembra 2022 pod ministrom Loredanom Bešičem, ko se je napovedala praktično identična reforma kot tista iz 2015. Tudi takrat so nameravali zapreti številna dežurna mesta, so pa imeli namen nekatera dežurna mesta spremeniti v SUC (satelitske urgentne centre). Celotna načrtovana sprememba je bila osnovana na strokovnem dokumentu, ki ga je pripravila delovna skupina pod vodstvom dr. Gregorja Prosena, ki je sicer vodja Urgentnega centra v Mariboru. Predvidevalo se je, da 54 točk, kjer bolniki lahko poiščejo pomoč 24/7, skrčijo na 23 - od tega 12 UCjev (Ljubljana, Brežice, Celje, Izola, Jesenice, Maribor, Murska Sobota, Trbovlje, Slovenj Gradec, Novo mesto, Nova Gorica in Ptuj) in 11 SUC-ov (Kočevje, Kranj, Postojna, Velenje, Sežana, Tolmin, Ilirska Bistrica, Idrija, Šmarje pri Jelšah, Sevnica)," je zapisala. 

Krčenje mreže

Tako bi se mreža točk z dežurnim zdravnikom skrčila na 23 točk, ostali deli Slovenije pa bi izgubili dežurnega zdravnika. To bi seveda pomenilo, da bi prebivalci teh krajev naenkrat imeli veliko manjše možnosti preživetja v primeru resnih bolezni. Tudi vsi ostali, ki so do sedaj lahko dobili pregled v lokalni ambulanti nujne medicinske pomoči, bi se na pregled morali peljati v eno od oddaljenih točk (UC ali SUC). Naknadno je prišlo do odločitve, da se med SUC doda Domžale, čeprav ne izpolnjujejo kriterijev, ki jih je strokovna skupina določila v dokumentu o prenovi NMP, saj se nahaja zelo blizu UC Ljubljana (v strokovnih smernicah so predvideni SUC na mestih, ki so več kot 40 km oddaljena od najbližjega UC). To je bila torej politična in ne strokovna odločitev, zaradi česar se je v medijih pojavilo nasprotovanje predlogu predvsem v Kamniku, ki bi po strokovnih kriterijih bil bolj upravičen do SUC, še navaja naša sogovornica. 

Ker je tudi leta 2022 tem napovedanim spremembam in medijskemu poročanju o tem sledil precejšen upor v številnih krajih po Sloveniji, se je projekt pospravil v predal in do njegove izvedbe ni prišlo.

Nove napovedi 

"V zadnjih dneh pa je ministrstvo za zdravje napovedalo praktično enak projekt. Tokrat sicer v rahli preobleki, z namenom, da ne bi izzval toliko upora ljudi. Gre za enak projekt kot leta 2022, le da bi tokrat začasno do vzpostavitve vseh SUC ohranili vsa trenutna dežurna mesta. Ker vsi SUCi še niso zgrajeni, bi to stanje trajalo najdlje do tri leta - 2027 se namreč izteče rok, v katerem bi za ta namen lahko prejeli evropska sredstva, v primeru, če bi bili novi SUCi do takrat dokončani. Iz tega sledi, da bi se po vzpostavitvi SUC-ov ukinila ostala dežurna mesta in bi s tem številni kraji po Sloveniji izgubili dežurnega zdravnika, saj bi se to delovno mesto prenehalo financirati. To je napovedala tudi trenutna ministrica 

Poleg tega so se v mreži načrtovanih SUC-ov na novo pojavili Litija, Škofja loka in Črnomelj, kljub temu da nobeno od njih ne izpolnjuje kriterijev za SUC. Kriteriji so bili namreč opredeljeni v strokovnem dokumentu o prenovi NMP (eden od kriterijev za SUC je, da bi naj živelo v regiji z SUC več kot 50.000 prebivalcev). Pri tem je zanimivo, da iz Litije prihaja državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Denis Kordaš, Ne želim špekulirati o tem ali je imel prav on vpliv na dejstvo, da se je na seznamu za SUC znašlo mesto, kjer nikoli v preteklosti glede na strokovno pripravljen dokument, SUC ni bil zamišljen in bi tako po prvotnih planih Litija ostala brez dežurnega zdravnika."

Kraji, ki bi v nekaj letih torej izgubili dežurnega zdravnika so po zapisu zdravnice:
Hrastnik, Koper, Metlika, Piran, Radovljica, Šentjur, Vrhnika, Žalec, Bohinj, Črna na Koroškem, Dravograd, Kozje, Kranjska Gora, Rogaška Slatina, Ajdovščina, Bled, Cerknica, Gornja Radgona, Kamnik, Laško, Lenart, Lendava, Ljutomer, Logatec, Nazarje, Ormož, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Trebnje, Tržič, Zagorje ob Savi, Krško.

"Kar je bistvo načrtovanih sprememb, je dejstvo, da bo v primeru sprejetja tega načrta število mest, kjer lahko ljudje dobijo 24 urno zdravniško pomoč, bistveno manj. Številni kraji bodo dežurnega zdravnika izgubili, s tem pa se jim bo tudi zmanjšala možnost preživetja v primeru resne bolezni. Je pravilna strategija, da krčimo število točk z zdravnikom v času, ko je dostop do zdravnika že tako zelo omejen in številni prebivalci nimajo niti izbranega osebnega zdravnika ali pa čakajo v dolgih čakalnih vrstah? Vsi čakajoči lahko sedaj prejmejo pomoč zaradi zapletov svoje bolezni 24 ur dnevno, pri novem sistemu se bodo za enako oskrbo morali peljati v oddaljen kraj. Tako bo razlika med večjimi mesti in manjšimi kraji še poglobljena. Čakalnice v UC in SUC bodo zaradi vseh bolnikov, ki bodo prišli tudi iz oddaljenih krajev še bolj polne, na obravnavo se bo čakalo dlje, za marsikoga bo lahko zdravniška pomoč prišla prepozno."

Veliko nasprotnikov sprememb

"Sistem nujne medicinske pomoči je trenutno v Sloveniji ena redkih relativno dobro delujočih delov zdravstva, kjer vsak dobi oskrbo relativno hitro. Zato sem mnenja, da krčenje dežurnih mest v nobenem primeru ni dobra izbira. Sistem, ki deluje dobro, bomo tako razbili in osiromašili.

Občanke in občani Kamnika so včeraj na protestnem shodu pred kamniškim zdravstvenim domom zahtevali ohranitev urgence v Kamniku. Menijo, da je ta nujna zaradi hitrih odzivnih časov, poznavanja okolice in delovanja gorske reševalne službe. Župan Matej Slapar pa je vlado pozval, naj uredbo razveljavi in sistem nujne medicinske pomoči reorganizira. Slapar je pred protestom dejal, da so zgroženi, da sta Kamnik in Komenda izpadla s seznama satelitskih urgentnih centrov. "Tega občanke in občani Kamnika nikakor ne bomo dovolili," je dejal. Meni, da obstoječ sistem organizirane nujne medicinske pomoči (NMP) v omenjenih občinah vrhunsko deluje, zato predlaga preklic uredbe in ponoven pogovor ministrstva za zdravje z lokalnimi skupnostmi in ZD Kamnik.

Strokovne odločitve o spremembah bi morale temeljiti na konsenzu strokovnjakov, ki se ukvarjajo z urgentno medicino. Strokovno telo urgentne medicine, kjer se strokovnjaki s področja urgentne medicine dogovarjajo in sprejemajo sklepe ni nikoli sprejelo sklepa o spremembah, o katerih se trenutno govori. Treba je poudariti, da je bil tudi strokovni dokument, ki je bil podlaga za načrtovane spremembe, spisan s strani peščice ljudi, ki jih je imenovala trenutna politična opcija (v času ministra Bešiča) in ga sekcija za urgentno medicino ni nikoli sprejela. V resnici je v njej precej nasprotnikov omenjenih sprememb, saj se zavedamo, da bo sistem šibkejši in bo naredil še večjo razliko med večjimi in manjšimi kraji," je med drugim še navedla zdravnica v svojem zapisu, ki ga hranimo v uredništvu.