Pomembna podjetja in multinacionalke še vedno ne ponujajo svojih storitev in proizvodov s slovenskimi podnapisi ali vmesniki. Problem je v zastareli zakonodaji, ki ne velja za tuja podjetja, inšpektorati pa naj bi imeli zvezane roke. Toda zdaj je Ministrstvo za kulturo imenovalo skupino za spremembe zakona o javni rabi slovenščine, poroča Delo.
Zakaj so vsebine na voljo v Sloveniji ampak ne v slovenščini?
Z delovno skupino nameravajo pregledati zakonodajo in predlagati spremembe ter pripravili strategijo za uveljavljanje jezikovne politike pri ponudnikih medijskih storitev, za katere slovenska zakonodaja zaradi načela države izvora ne velja
Zelo popularna podjetja, ki ponujata pretočne vsebine, Netflix in Disney+, namreč vsebine ne ponujata v slovenščini, čeprav sta že nekaj časa dostopna tudi v Sloveniji. Res je, da je Slovenija majhna, ampak ista podjetja ponujata vsebine v jezikih držav, ki so prav tako majhne. Tudi Apple, ki je na našem trgu že desetletje, nima na voljo slovenščine. V slovenskem jeziku prav tako niso na voljo številni vmesniki pri avtomobilih.
Zakoni iz časov, ko takšne tehnologije še ni bilo
Kot je za Delo pojasnila Sonja Trančar, glavna inšpektorica na inšpektoratu za kulturo in medije, se zakonodaja nanaša na javno rabo, kot so napisi na avtobusni postaji. Toda problem je, ker so zakoni iz časov, ko tovrstna tehnologija še ni obstajala, zato so zastareli in neuporabni.
V Sloveniji so že naredili prve korake, saj so se srečali s predstavnikom Netflixa za Srednjo in Jugovzhodno Evropo in ga seznanili s pričakovanji glede upoštevanja slovenske jezikovne politike.
Pretočne medijske storitve na zahtevo ureja evropska direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki je bila leta 2011 prenesena v slovenski pravni red. Toda omenjena direktiva ne določa obveznih prevodov v jezike držav, kjer so omenjene storitve na voljo. To pomeni, da Slovenija nima pravne pristojnosti za ukrepanje proti medijskim ponudnikom.
