Premier Janez Janša je v DZ poudaril, da zakonodajni referendum pomeni, da je zakonodajalec obvezan spoštovati voljo ljudi, posvetovalni referendum pa pomeni posvet zakonodajalca z volilnim telesom, v katero smer naj gre njegova odločitev. V skladu s to opredelitvijo bodo uporabljeni tudi rezultati zadnjih referendumov, je dejal.

Prepričan, da je rezultat poraz za medijsko hišo

"Na posvetovalnem referendumu glede rtv-prispevka 11. oktobra je približno polovica volivcev podprla eno rešitev, približno polovica pa drugo," je spomnil na seji DZ, ki se je začela danes. "Nismo dobili nekega odločilnega rezultata, mnenje glede rtv-prispevka je deljeno," je opozoril v odgovoru na vprašanje vodje poslanske skupine Levice Aste Vrečko glede spoštovanja tako referendumov 11. oktobra kot tistih, ki bodo 6. decembra.

"Polovica volilnega telesa, ki ga zadeva zanima, misli, da nacionalna televizija, za katero se na leto porabi 160 milijonov evrov, ki ima več zaposlenih, kot ima Slovenska vojska vojakov, ne zasluži financiranja, ki bi bilo obvezno," je povzel rezultat referenduma o rtv-prispevku. Takšen rezultat je bil po njegovih besedah kljub temu, da je "ta institucija nezakonito sodelovala v kampanji, ne da bi prijavila kampanjo". "Vsi smo lahko videli to pristranskost," je dodal. Kot veliko vprašanje vidi, za koga je ta rezultat poraz. "Če za koga, je ta rezultat poraz za medijsko hišo," je prepričan.

"Zadeva ne deluje, odkar je nov način upravljanja"

Ob navedbah Vrečko, da je vlada pripravila zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), s katerim malodane neposredno nastavlja novo vodstvo oziroma generalnega direktorja zavoda, je dejal, da so se težave na RTVS začele, ko ga je prejšnja vlada "depolitizirala" in ko se je sestal organ, ki je hkrati pristojen za program in za financiranje.

"Zato so tudi finančne težave, ker so tam, kar se tega tiče, očitno amaterji in ne morejo funkcionirati ob 160 milijonih denarja, ki se potegne iz žepov davkoplačevalcev - v polovici prisilno. Zadeva ne deluje, odkar je nov način upravljanja," je ugotovil.

Pred uveljavitvijo novele zakona o RTVS, sprejete konec leta 2022, pa je po njegovih besedah skoraj 20 let veljal zakon, napisan na podlagi ureditev v drugih evropskih državah, in je "več ali manj deloval".

RTVS se ne more financirati s prostovoljnimi prispevki

Poslanka Vrečko je pojasnila, da RTVS ni namenjena izključno informativnemu programu, ampak hrani tudi arhivske posnetke, ima glasbeno produkcijo in konec koncev oddajnike ter je del varnostne infrastrukture. "Veste dobro, da se ne more financirati s prostovoljnimi prispevki in zaradi tega je takšna demagogija z vaše strani škandalozna," je ocenila.

DZ bo o njenem predlogu, naj DZ opravi razpravo o premierjevem odgovoru na njeno vprašaje, odločil v torek v okviru glasovanj.

STA