Poleg konvencionalnih knjig, ki krasijo naše police so med Slovenci vse bolj prisotne tudi e-knjige, ki terjajo posebne bralnike. V Sloveniji se vse več uporabnikov odloča za nakup e-bralnika, s katerim prihranimo pri prostoru, obenem pa nam omogočajo instanten dostop do knjige, bodisi preko izposoje ali nakupa. Prihranijo nam prostor in čas, a zalomi se pri uporabnosti aplikacije, ki omogoča e-knjižnično izposojo. Biblos, prva in edina slovenska e-knjižnica in e-knjigarna za prebiranje e-knjig, je že od leta 2017 kamen spotike za mnoge uporabnike, ki so si e-bralnike (ki niso ravno cenovno ugodni) nabavili ravno v namen instantne izposoje knjig, ki prihranijo potep do najbližje knjižnice. Z uporabniško oceno 1,7 aplikacija, ki je leta 2013 nastala pod okriljem Beletrine, zavoda za založniško dejavnost, v tesnem sodelovanju z mrežo slovenskih splošnih knjižnic in institutom IZUM, skrbnikom sistema Cobiss.

Uporabniki nezadovoljni, aplikaciji podali skupno oceno 1,7

Na strani aplikacije se med uporabniki krešejo mnenja o njeni slabi funkcionalnosti. Nekateri se vanjo sploh ne morejo prijaviti, potem se spet lahko. Spet drugi si ne morejo izposojati knjig, spet drugi si knjigo lahko izposodijo, potem pa le-ta skrivnostno izgine s seznama izposojenih knjig. Mnogi uporabniki tožijo, da se besedila se ne da povečati, posledično so črke premajhne. Slišati je tudi precej negodovanja glede števila e-knjig, ki so na voljo, teh je 3.711. Do konca leta 2020 načrtujejo povečanje na 4.500, so nam odgovorili pri Beletrini.

Na Beletrini menijo, da stanje sicer ni tako katastrofalno, kot je videti iz zapisov uporabnikov. Aplikacija Biblos 2 deluje od leta 2017 in je doživela med 10.000 in 20.000 namestitev. “Od tega je bilo manj kot 90 ljudi, to je manj kot 1 odstotek uporabnikov, nezadovoljnih z aplikacijo zaradi različnih težav,” so nam dejali.  No, na strani aplikacije je 262 komentarjev dokaj nezadovoljnih uporabnikov, podobno stanje je v raznih skupinah za prebiranje knjig na družbenem omrežju Facebook.

Aplikacija za iOS deluje brezhibno, zalomi se pri Androidu

Ocena aplikacije je velikokrat tudi stvar marketinške podpore, s katero se, kot priznavajo, doslej niso ukvarjali – “z drugimi besedami, uporabnikov ne pozivamo, da pozitivno ocenjujejo našo aplikacijo.”

“Aplikacija Biblos 2 za operacijski sistem iOS deluje brezhibno. Težave pa se pojavljajo na sistemu Android, ki deluje na več kot 13.780 napravah v različnih Android verzijah,” pojasnjujejo na Beletrini. Aplikacija Biblos podpira 91 % Android naprav. Težave izhajajo iz komponente sistema za zaščito in distribucijo gradiva, ki jo je razvilo podjetje ADOBE in je del Biblos aplikacije. ADOBE zanjo ne zagotavlja potrebnega razvoja oz prilagoditev, posledično pa to vpliva na uporabniško izkušnjo na določenih napravah, na katerih se aplikacija uporablja, slednje povzroča pestro paleto uporabniških težav.

“Načeloma se ponudniki e-knjig odločajo med dvema možnostma kako zasnovati celoten sistem: prva je, da je sistem zaprt (slednje omogočajo bralniki, kot sta Kobo, Kindle itn.), kar pomeni, da se ga lahko uporablja na omejenem naboru naprav in druga, da je sistem odprt (Biblos), kar pomeni, da ga je možno uporabljati na večini naprav, ki podpirajo določene standarde,” razložijo.

K sreči prihaja nova aplikacija

Kot so nam še zaupali na Beletrini, bo obstoječo aplikacijo v prvem četrtletju letošnjega leta zamenjala nova aplikacija. Konec leta 2020 namreč načrtujejo prehod na novo platformo za distribucijo in zaščito gradiva, kakor tudi postopen prenos celotnega Biblos sistema v novejše programsko okolje. Seveda pa takšen korak ne bo poceni, saj je poleg vzpostavitve aplikacije treba vložiti tudi v sam razvoj sistema. Govora je o več sto tisoč evrih.

“Zavedati se moramo, da primerljive fizične knjižnice za svoj obstoj porabijo bistveno več denarja kot edina virtualna knjižnica v Sloveniji, ki na žalost nima posebnega statusa virtualne knjižnice posebnega pomena za slovenski jezik in slovensko kulturo, v prvi vrsti za knjigo in branje.”

E-knjige ne morejo omiliti prostorske stiske osrednje mariborske knjižnice

Dragica Turjak, direktorica Mariborske knjižnice, je za Maribor24 dejala, da kupujejo licence za e-knjige, kolikor jim slednje pač dopuščajo sredstva. “Res je vedno več uporabnikov, ki povprašujejo po e-knjigah, vendar pa to ne pomeni, da se zaradi tega zmanjšuje interes za tiskano knjigo. Vsekakor pa e-knjiga ne more omiliti prostorske stiske Mariborske knjižnice,” je še dodala kot odgovor na vprašanje, če meni, da bi lahko kvalitetno lansiranje večjega števila e-knjig na tržišče nekoliko omililo prostorsko stisko knjižnic.

“Tudi če bi drastično zmanjšali zbirko, knjižnica potrebuje prostor za kulturno, izobraževalno, informacijsko, komunikacijsko in družbeno delovanje. Sodobne knjižnice morajo biti mesto srečevanj, študija, zabave, pokrivanja interesov ozkih strokovnih področij različnih ved pa vse do poljudne kulture. To pomeni, da morajo imeti dovolj prostora za razvijanje vseh teh ponudb, da imajo uporabniki varen prostor, v katerem se dobro počutijo, ne pa razpadajočih pretesnih zidov s porozno streho, iz katerih, tudi če vanje že vstopijo, čim prej pobegnejo, je kritična Turjakova. 

Otrok ne more odpreti težkih spomeniško zaščitenih vrat

Opozarja tudi na to, da bi morale biti knjižnice dostopne vsem, tako pa imata obe osrednji knjižnici na Rotovžu pred vhodi klančine za otroške in invalidske vozičke, to pa je tudi vse. V pionirski knjižnici si ne invalid ne mama z vozičkom ne moreta normalno odpreti težkih, spomeniško zaščitenih vrat, v oddelku za odrasle pa lahko z vozički vstopita v vhodno avlo in s težavo morda do info pulta, tu pa se zanju pot tudi konča.

“Kljub temu pa se obisk in uporaba gradiva v Mariborski knjižnici opazno ne zmanjšuje. Skoraj 600.000 obiskovalcev smo našteli v letu 2019, če k temu prištejemo še elektronske, virtualne obiske knjižnice, se približamo številki milijon. In še vedno več kot 1,6 mil. izposoj. Smo pa za različne ciljne skupine organizirali več kot 1.400 dogodkov in prireditev, ki jih je obiskalo kar 100.000 ljudi. Rešiteljice knjižnice torej niso e-knjige, ampak primerni prostori.”