Glede na določbe iz družinskega zakonika, ki je začnel veljati s 1. januarjem, je zakonsko zvezo mogoče skleniti bodisi pred matičarjem in načelnikom upravne enote oz. pred osebo, ki jo je ta pooblastil, bodisi pred matičarjem in županom občine, na območju katere se zakonska zveza sklepa, bodisi samo pred matičarjem, kar pa je novost.
Poroka možna v uradnih prostorih ali ob doplačilu tudi drugje
Župani imajo po novem avtomatično pooblastilo za sklepanje zakonske zveze, tako da jih ne bo treba več posebej pooblaščati za to, je minuli teden na novinarski konferenci izpostavila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Zakonska zveza se sklene v uradnih prostorih v uradnem času. Zunaj uradnih prostorov in zunaj uradnega časa pa jo je mogoče skleniti v dveh primerih. Eden takih je, če bodoča zakonca ne moreta do uradnih prostorov. V tem primeru sredstva za kritje stroškov zagotovi državni proračun, so zapisali na ministrstvu.
Drugi primer je, če si želita skleniti zakonsko zvezo drugje in sta za to pripravljena poravnati stroške v višini 170 evrov. Upravna enota lahko zavrne vlogo za sklenitev zakonske zveze zunaj uradnih prostorov oz. zunaj uradnega časa, če bi bila taka sklenitev težko izvedljiva.
Zakonske zveze ni možno skleniti na praznik ali dela prost dan
Novi pravilnik o sklepanju zakonske zveze in ponovitvi slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze, ki je začel veljati v letu 2018, prinaša spremembe tudi pri terminih za sklepanje zakonske zveze. Te ni več mogoče skleniti na praznik in ne na dela prost dan.
Družinski zakonik omogoča ponovitveno slovesnost ob jubileju sklenitve zakonske zveze, vendar je treba plačati stroške zanjo v višini 170 evrov.
Po podatkih državnega statističnega urada je bilo leta 2016 6700 porok, razvez pa 2500.
