Omrežje e-seniorji 55+ predlaga, da bi upokojenci, ki še naprej delajo, prejemali pokojnino v polni višini. Po veljavni ureditvi se tistemu, ki po upokojitvi še dela, pokojnina namreč zmanjša v odvisnosti od tega, koliko ur dnevno dela. Menijo, da ta predpis krši pravice upokojencev, zato so se obrnili tudi na Varuha človekovih pravic.

Veljavni predpis se jim zdi nepošten do upokojene osebe, ki si je pokojnino zaslužila, hkrati pa nesmiseln za državo. "To je poseganje v nedotakljivost pokojnine, kar je kratenje človekovih pravic. Predpis v Sloveniji je zelo drugačen od tovrstnih predpisov drugih držav, ki so upokojencem prijazne," so zapisali v Omrežju e-seniorji 55+, katerega predsednik je Boris Cizelj.

V drugih državah upokojenci bolj podprti?

V državah, kjer so upokojenci bolj podprti, lahko delajo brez zmanjšanja pokojnine, kar spodbujajo, saj je to koristno tako za posameznike kot za državo. Glede na podatke, ki so jih zbrali, so v nekaterih državah izjema upokojeni še pred izpolnitvijo predpisane upokojitvene starosti. Ko pa posameznik doseže predpisano upokojitveno starost, se morebitno zmanjševanje pokojnine konča.

Pri predčasni upokojitvi je v nekaterih primerih dopusten določen znesek mesečnega zaslužka ob nespremenjeni pokojnini. Če je zaslužek v določenem mesecu večji od omejitve, se pokojnino tistega meseca odvzame, so izpostavili v omrežju.

Ministrstvo: To je podobno zahtevi za zavarovalnino za požar na hiši, ki ni zgorela

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so za STA medtem pojasnili, da gre pri pokojninskem in invalidskem zavarovanju za obliko zavarovanja za primer, ko si oseba zaradi starosti ali invalidnosti ni več zmožna z delom zagotavljati preživetja. Pri tistih, ki še lahko delajo, pa tak primer še ni nastopil.

"Pobuda Omrežja e-seniorji 55+ je podobna primeru, ko bi oseba, ki je zaposlena, zahtevala polno denarno nadomestilo za brezposelnost, ki je prav tako pridobljena pravica iz zavarovanja, ki jo oseba pridobi po določenem času zavarovanja. Če ponazorimo še bolj plastično: to je podobno zahtevi za zavarovalnino za požar na hiši, ki ni zgorela," so ilustrirali.

Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se po njihovih navedbah nikjer ne shranjujejo oziroma nalagajo. "To ni oblika osebnega varčevanja. S prispevki se sproti krijejo pokojnine že upokojenih ob doplačilu iz proračuna," so poudarili.

Drugače je po njihovih besedah pri rentah iz drugega stebra, torej prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, kjer vsak posameznik vplačuje sredstva na svoj račun.

Nagrade za tiste, ki delajo dlje

"Imamo sicer spodbude oz. nagrade za tiste, ki delajo dlje, kot je treba za pridobitev polne pokojnine," so spomnili. "Morda teh spodbud ne bi smeli poimenovati 'izplačilo dela starostne pokojnine', saj gre pri tem za spodbudo za zaposlovanje, torej ta ukrep bolj kot na področje pokojnin sodi na področje politik trga dela in zaposlovanja," so zapisali.

Enako po njihovih besedah velja za občasno delo upokojencev. To je omejeno na 60 ur mesečno, kar je več kot tretjina polne zaposlitve. Če je nekdo zmožen delati več, ima možnost delne upokojitve, denimo upokojitev za štiri ure in delo prav tako za štiri ure. Vztrajajo pri tem, da je ustrezna oblika za delo kogar koli delovno razmerje, s katerim so povezane tudi vse pravice, ki izhajajo iz dela. "Delo v drugih oblikah, ki so z vidika davkov, prispevkov in predvsem pravic delavcev drugače obravnavane, je lahko kvečjemu izjema. Verjamemo, da je ena tretjina polne delovne obremenitve dovolj visok prag za takšno izjemo med upokojenci," so sklenili svoj odgovor.

STA