V Sloveniji osebnih zdravnikov primanjkuje, med družinskimi zdravniki pa beležijo vedno več primerov, ko zdravniki delovno mesto zapustijo, bodisi zaradi dela v tujini ali pa zato, ker dela sploh ne bodo več opravljali. Bojana Beović je danes predstavila trenutno stanje, Rok Ravnikar pa nujne ukrepe, da številke ne bi bile več zaskrbljujoče.
Capljamo za povprečjem
“V Sloveniji zdravnikov primanjkuje. Število zdravnikov se je v Sloveniji v zadnjih letih povečalo, vendar ves čas capljamo za povprečjem, kajti povečujejo se tudi potrebe in več zdravnikov je povsod po svetu,” stanje pojasnjuje predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović.
Ne bi radi postali država, ki bo izvažala vrhunsko izobražene kadre
Pomanjkanje zdravnikov je ogromno
Predsednik odbora za osnovno zdravstvo Rok Ravnikar: “Pomanjkanje zdravnikov je daleč pod optimalno mejo in je razlog za težave.” Glede na pomanjkanje, tisti, ki delo opravljajo, naredijo toliko več. Med zdravniki je po njegovem mnenju opaziti ogromno izgorelosti med družinskimi zdravniki, ki je v primerjavi z ostalimi državami še toliko večja. Na primarni ravni se je izgorelost povečala kar na 88% izgorelih zdravnikov.
Rok Ravnikar
Izgorelost sicer ne pomeni povečanja zdravniških napak, trdi Ravnikar in se ob tem opira na statistiko, pomeni pa, da zdravniki v veliki meri izstopajo iz zdravstva nasploh. Izgorelost povzroča odhode, opozarja.
Ob tem je omenil še, da denar ni prva motivacija. Odločevalci namreč obljubljajo več denarja za več dela, kar pa preprosto ni mogoče. “V litrsko posodo gre le liter vode,” opozarja Ravnikar. Sprint na kratke proge je mogoč, na dolgi rok pa se več dela enostavno ne da opraviti.
Kasneje svetuje razbremenitev specialističnih zdravstvenih kadrov.
“Odločevalci naj potegnejo zavore. Od sladkih besed naj preidejo k dejanjem. Nehajo naj obtoževati, da primarna raven ne dela. Delamo preveč, smo na robu zmogljivosti ali pa že čez, šele takrat bomo lahko začeli reševati težave,” svari Ravnikar. Najprej bo treba ustaviti odhode in s tem preprečiti primanjkljaj. Kasneje svetuje razbremenitev specialističnih zdravstvenih kadrov. Delo zdravnikov bi po njegovem mnenju lahko razdelili med ostale kadre, kajti za vsako delo znanje splošnega zdravnika ni potrebno.
Po drug strani bi bilo potrebno vzbuditi tudi zanimanje mladih generacij za poklic. Potrebno je izpostaviti obet boljših časov, predlaga, to je bil namreč v preteklosti razlog, da so se mladi zdravniki v preteklosti odločali za splošno specializacijo.
Na tiskovni konferenci so danes pojasnili tudi stanje glede domnevnih covid dodatkov. Ti so sicer lahko izplačani do višine nekaj več kot 60% osnovne plače, vendar do njih sedaj, ko epidemija sploh ni razglašena, niso upravičeni.
