K preprečitvi kapi najbolj pripomoreta telesna aktivnost in zdrav način življenja. Visok krvni pritisk močno poveča možnosti za kap, zato nadzorujte svoj pritisk. Izpostavljeni so tudi bolniki s sladkorno boleznijo, prekomerno težo in holesterolom.
Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti. V UKC Maribor, letno oskrbijo več kot 500 bolnikov, ki jih je doletela možganska kap.
Simptomi možganske kapi se razvijejo v nekaj minutah, kažejo se različno, glede na območje možganov, ki je prizadeto. Najbolj pogosti znaki so vrtoglavica, slabost z bruhanjem, motnje vida, dvojni vid, ohromelost, motnje ravnotežja, nezmožnost premikanja ene strani telesa, nerazločen govor, nezmožnost govora. Kadar osebo doleti hujša oblika možganske kapi, lahko ostane brez zavesti.
V kolikor sumite, da je človeka zadela možganska kap, preverite GROM
Govor – Posamezniku povemo preprost stavek in ga prosimo, da ga ponovi za nami. V kolikor ga je doletela kap, si bo stavek težko zapomnil in ponovil ali pa ga sploh ne bo mogel ponoviti.
Roke – Preverimo ali lahko oseba iztegne obe roki v višino ramen, bolniku z akutno možgansko kapjo bo ena roka takoj omahnila.
Obraz – Osebo prosimo, da se nam nasmeji. Znak možganske kapi je, da ima eno stran povešeno.
Mudi se – V kolikor opazite prej omenjene simptome takoj pokličite 112 in povejte, da sumite, da je osebo zadela možganska kap.
»V letu 2014 je bilo na Oddelku za nevrološke bolezni UKC Maribor hospitaliziranih 646 bolnikov z možganskožilnimi boleznimi. Od tega je bilo 94 bolnikov z možgansko krvavitvijo in 450 z ishemično možgansko kapjo. S prehodno prekrvavitveno motnjo pa je bilo obravnavanih 102 bolnikov. Mlajših od 30 let z možgansko kapjo je okrog 5%,« nam je povedala prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, dr. med. predstojnica Oddelka za neverološke bolezni.
