Ali ste žrtev trpinčenja oziroma tako imenovanega mobinga na delovnem mestu? Spreminjajoče se delovne razmere, tekmovalnost med sodelavci, strah pred izgubo službe, delovna preobremenjenost, nezadovoljstvo z delovnimi razmerami in plačami, nesposobnost vodij. Vse to so razlogi, ki lahko vodijo do trpinčenja na delovnem mestu. Zato se v marsikaterem podjetju slabšajo psihosocialne delovne razmere in večajo bolniške odsotnosti zaradi psihičnih preobremenitev.  Ne dopuščajte si tega. V tem prispevku lahko preberete nekaj nasvetov kako ukrepati, če se znajdete v situaciji, kjer postanete žrtev trpinčenja na delovnem mestu in na koga se lahko obrnete po nasvet.

Pojem mobinga

Kljub številnim raziskavam v zadnjih letih mednarodno sprejete definicije mobinga ali trpinčenja, kot se izraža naš zakonodajalec, še nimamo. Dušan Nolimal, specialist socialne medicine, zaposlen pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, razlaga pojem trpinčenja na delovnem mestu: »O trpinčenju govorimo v primeru ponižujoče in sovražne komunikacije med zaposlenimi v obliki psihičnega nasilja na delovnem mestu (ob tem tudi fizično nasilje ni izključeno), ko oseba ali skupina oseb psihično zlorablja posameznika ter krši njegove pravice in dostojanstvo. Da lahko psihično nasilje označimo kot trpinčenje, se mora vedenje ponavljati skozi daljše časovno obdobje in v pogostih intervalih. Psihično nasilje se izvaja predvsem na besedni ravni (npr. z žaljenjem, poniževanjem), lahko pa tudi z ignoranco (z namenoma nekoga prezreti, spregledati, ne meniti se zanj) ali z intrigami in spletkarjenjem, s čemer se doseže podoben destruktivni učinek na samozaupanju, samospoštovanju, zdravju in počutju izbrane žrtve.«

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) definira trpinčenje kot »vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.« Takšno ravnanje je torej prepovedano v skladu s 7. členom zakona, v katerem je sicer prepovedano tudi spolno in drugo nadlegovanje na delovnem mestu.

Delodajalec je dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora sprejeti tudi ustrezne ukrepe za zaščito delavcev, o katerih mora delavce pisno obvestiti. Tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) določa, da mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. Naraščajoč trend trpinčenja na delovnem mestu in s tem povezan razvoj duševnih in vedenjskih motenj je namreč mogoč predvsem zato, ker ga omogoča delovno okolje, v katerem ni ustreznih preventivnih ukrepov.

Kakšne pravne možnosti ima delavec v primeru trpinčenja?

O pravnih možnostih, ki jih ima delavec v primeru trpinčenja na delovnem mestu smo se obrnili na pravno pisarno Pogodba24, kjer smo dobili naslednje odgovore.

1. Zahteva za varstvo pravic
Delavec ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec trpinčenje na delovnem mestu odpravi v 8 dneh, ne glede na to, kdo na delovnem mestu izvaja trpinčenje. Kot že povedano, je delodajalec namreč tisti, ki je dolžan zagotavljati primerno in varno delovno okolje. Delavec torej na delodajalca naslovi zahtevo za varstvo pravic.

2. Sodno varstvo pred delovnim sodiščem

Če se na podano zahtevo delodajalec ne odzove oziroma ne odpravi kršitve, lahko žrtev trpinčenja v 30 dneh od poteka roka za izpolnitev obveznosti zahteva sodno varstvo na delovnem sodišču. Pri tem je pomembno tudi zakonsko določilo, po katerem nosi dokazno breme za dokazovanje, da ni izvajal trpinčenja, oziroma da je izvedel vse potrebno, da do trpinčenja na delovnem mestu ne bi prišlo, delodajalec. Delavec torej nima neposrednega sodnega varstva, temveč je predhodno uveljavljanje pravic pri delodajalcu oziroma zahteva po odpravi kršitev pogoj za dopustnost sodnega varstva.

3. Opomin in izredna odpoved delovnega razmerja
Delavec lahko izredno odpove delovno razmerje, če delodajalec ne zagotovi varstva pred trpinčenjem na delovnem mestu. Mora pa delodajalca pred tem pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti Inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku 3 delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku, najkasneje pa v 6 mesecih od nastanka razloga za izredno odpoved.

4. Prijava prekrška Inšpektoratu za delo

Ne glede na to ali namerava delavec podati izredno odpoved delovnega razmerja, ima v primeru kršitve prepovedi trpinčenja oziroma v primeru, da delodajalec ne zagotavlja varstva pred trpinčenjem, možnost prijaviti delodajalca Inšpektoratu za delo. Za navedene prekrške so zagrožene kazni od 3.000 do 20.000€.

5. Denarna odškodnina
V primeru kršitve prepovedi trpinčenja na delovnem mestu je delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Kot nepremoženjska škoda, ki je nastala delavcu, se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine. Pri odmeri višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo se mora upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel delavec in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev.

6. Kaznivo dejanje »šikaniranje na delovnem mestu«

V posebno hudih primerih trpinčenja na delovnem mestu lahko ima ravnanje delodajalca (ali sodelavca) tudi vse znake kaznivega dejanja. Kazenski zakonik (KZ-1) določa, da kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do 2 let. Če ima takšno dejanje za posledico psihično, psihosomatsko ali fizično obolenje ali zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenega, se storilec kaznuje z zaporom do 3 let. Šikaniranje se lahko torej pojavi v štirih oblikah, pri čemer zadošča že pojav ene od njih, zaradi katere je nastala vsaj ena od prepovedanih posledic – ponižanje ali prestrašenost oškodovanca. Vrhovno sodišče RS je v Sklepu VIII Ips 48/2015 zapisalo, da je treba glede na okoliščine vsakega posameznega primera presoditi, katera ravnanja predstavljajo psihično nasilje. Pri tem ni potrebno, da je tovrstnih ravnanj več ali da se ta ponavljajo, če je že eno samo tako ravnanje dovolj resno in zavržno ter posega v osebnost in dostojanstvo posameznika. V tem je tudi razlika od prepovedi trpinčenja po ZDR-1, pri katerem je zmeraj potrebno ponavljajoče se oziroma sistematično ravnanje (ki sicer praviloma tudi zajema psihično nasilje). V kolikor se storilcu očita kaznivo dejanje z izvajanjem trpinčenja, pa je še zmeraj treba dokazovati obstoj več takšnih (ali ponavljajočih se) ravnanj po opredelitvi v ZDR-1.

Dodatni nasveti žrtvam

Najdite si zaupnika – osebo, katero lahko informirate o dogajanju v zvezi s trpinčenjem. Taka oseba je lahko kasneje v morebitnem sodnem postopku pomembna priča pri dokazovanju. Prav tako je za potrebe dokazovanja koristno, če vodite komunikacijo z izvajalcem trpinčenja v pisni obliki. Vodite lahko tudi dnevnik, zapiske o posameznih dejanjih trpinčenja.

Poleg tega, da poskrbite za svoje pravice preko navedenih pravnih institutov, poskrbite tudi za svoje psihofizično zdravje. Ob morebitnem trpinčenju poskušajte ostati mirni, ne reagirajte spontano z nepremišljenimi dejanji. Poiščite si pomoč – morda pri sodelavcih, drugih žrtvah ali celo strokovno pomoč psihologa. Izven delovnega časa poskušajte najti dejavnost, ki vas sprošča – gibanje, branje knjig, sprehod s hišnim ljubljenčkom…