Skupina za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023-2033 po navedbah vodje Janeza Vogrinca počasi zaključuje svoje delo. "Naš cilj je do konca januarja opraviti temeljit premislek o obstoječem vzgojno-izobraževalnem sistemu v naši državi, hkrati pa pripraviti predlog nadaljnjega razvoja tega sistema," je napovedal.

"Predlog nadaljnjega razvoja vzgojno-izobraževalnega sistema bo imel natančno določene cilje razvoja vzgoje in izobraževanja v Sloveniji in tudi opisane akcijske načrte, ki jih bo treba pripraviti za uspešno implementacijo zastavljenih ciljev v prakso," je dejal vodja delovne skupine Vogrinc na javni predstavitvi mnenj o gimnazijskem izobraževanju v Sloveniji. Namen dogodka je pridobiti mnenja strokovne in širše javnosti o gimnazijskem izobraževanju ter ugotoviti, kako bodo predlogi naslovljeni v nacionalnem programu.

Padec gimnazijcev 

Vogrinc je spomnil, da gre za šesto in hkrati zadnjo javna predstavitev mnenj, ki je namenjena gimnazijskemu izobraževanju. "Gimnazijski program omogoča dijaku pridobiti splošno izobrazbo, hkrati pa ga pripravlja na univerzitetni študij," je dejal in dodal, da je pri nas spremembi v praksi zagotovo botrovalo veliko povečanje vpisa v gimnazijski program. Če je bila gimnazija prvotno namenjena tistemu delu populacije, ki kaže izrazito nadarjenost za univerzitetni študij, je danes po njegovem mnenju eno ključnih vprašanj, kako odlično znanje gimnazijci še dosegajo, če se je delež dijakov v gimnazijskih programih povečal z 29 odstotkov v šolskem letu 1999/2000 na 42,72 odstotka v letu 2010/11, v letu 2022/23 pa je delež sicer nekoliko padel, a še vedno predstavlja 35,5 odstotka srednješolske populacije.

"Poleg tega ostaja odprto vprašanje, povezano s strukturo gimnazijskih programov, razmerje med splošno in strokovno gimnazijo, z izbirnostjo v tem programu in splošno maturo, njeno zahtevnostjo, pa tudi odnosom do poklicne mature," je dejal Vogrinc.

Prva težava, s katero se soočajo gimnazije, nastane že ob vpisu bodočih dijakov. Številni imajo namreč odlične ocene, ki pa ne odražajo nujno tudi odličnega znanja. Zato pozdravljajo možnost, da bi se pri vpisu na srednjo šolo upošteval tudi rezultat nacionalnega preverjenja znanja.

Gimnazijski ravnatelji predlagajo, da bi srednje šole upoštevale tako uspeh v osnovni šoli (ta bi prinesel 60 točk) kot tudi NPZ (ki bi prinesel 50 točk) in uspehe iz tekmovanj (10 točk). 

Da bi odgovorili na potrebe nadarjenih dijakov, predlagajo uvedbo nivojev pri vseh maturitetnih predmetih. Trenutno vsi dijaki slovenščino pišejo na višjem nivoju, pri tujih jezikih in matematiki pa lahko izberejo nivo.

Državna sekretarka, pristojna za področje srednjega in višjega šolstva ter izobraževanja odraslih Jasna Rojc je tudi spomnila na rahel padec vpisanih v gimnazije. Letos je vpisanih 33 odstotkov srednješolske generacije, najbolj narašča splošna, sledi ji tehniška, najmanj dijakov pa se odloči za program klasične gimnazije, je dejala.

Matura ni zaključek 

Ustavila se je pri nadarjenih oz. najbolj uspešnih dijakih. "Ti dijaki predvsem podpirajo obšolske dejavnosti, medtem ko pouk zanje poteka podobno kot za vse ostale, to je verjetno največji minus tega programa, saj ne naslavljamo njihovih sposobnosti in želja," je poudarila. Ob tem je izrazila obžalovanje, da je bil pred leti eden od tistih neuresničenih poskusov, da bi se v 3. in 4. letniku uvedel nivojski pouk.

Omenila je tudi izsledke mednarodne raziskave PISA 2022, ki kažejo na padec znanja pri tistih kandidatih, ki so se usmerili v gimnazije, manjši padec pa pri dijakih strokovnih in tehniških šol. Tudi PISA 2018 kaže izrazit razkorak med akademskim znanjem in uporabnostjo znanja, in pri slednjem smo v Sloveniji po njenih navedbah na spodnjem delu lestvice.

Strokovnjaki so opozorili tudi na problematiko t. i. petega predmeta, ki dijakom srednjih poklicnih in strokovnih šol omogoča prehajanje v terciarno izobraževanje. Poklicne in strokovne šole so vedno manj poklicne, ampak vedno bolj služijo vpisu na fakultete, so poudarili, pa tudi, da bi bilo zato treba v poklicnih in strokovnih srednjih šolah okrepiti splošne predmete.

Po njenem prepričanju je eno od vprašanj, ki ga je treba v okviru priprave nacionalnega programa tudi nasloviti, ali se lahko na ta način še vedno razvijajo kompetence in interdisiplinarna znanja za uspešno delovanje posameznika v sodobni družbi. Maturo sicer zagovarja, a žal ni doživela večjih sprememb. Najbolj jo moti, da se na izvedbeni ravni v šolah pogosto pojavlja "podrejanje maturi". "Torej, matura ne kot zaključek, ampak kot vodilo, ki nekako usmerja celoten izobraževalni proces v gimnaziji. To se morda kaže v odklonih, kot je dodajanje ur za izbirne predmete izključno maturitetnim predmetom, " je še dodala Rojc.