Predlog zakona o medicinskih pripomočkih zavira delovanje gospodarskih subjektov in zmanjšuje dostopnost medicinskih pripomočkov, menijo v zbornici ponudnikov teh pripomočkov pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ter lekarniški in obrtno-podjetniški zbornici. Ministrstvo za zdravje pozivajo, naj v dopolnjeni različici upošteva njihove pripombe. O tem, kaj spremembe za zdaj prinašajo, smo govorili z Matijo Centrihom, predsednikom Sekcije koncesionarjev na Lekarniški zbornici Slovenije. 

Se vam zdi, da sprememba zakona o medicinskih pripomočkih postavlja le-te v "isto vrsto", čeprav so različni glede uporabe?

"Gre predvsem za to, da ne razlikuje med različnimi razredi tveganja medicinskih pripomočkov, ampak jih obravnava preveč na splošno. Lahko se strinjamo, da je velika razlika med obližem za ureznino ali pa umetnim kolkom, ki ti ga vgradijo v telo."

Kako komentirate navedbe ponudnikov medicinskih pripomočkov, da jim bodo na novo naložene naloge preverjanja kakovosti in porekla ter drugih evidenc posameznih pripomočkov povzročale toliko dodatnega dela, da bodo ponudbo medicinskih pripomočkov umaknili iz ponudbe lekarn?

"Navedbe so zelo realne. Uredba je zelo zaostrila nadzor in regulacijo medicinskih pripomočkov. Nov predlog zakona pa nalaga še dodatne naloge. Namesto, da bi zakonodajalec prišel naproti in vzpostavil dialog, se je odločil za rigorozen pristop dodatne zaostritve pogojev. Mislim, da se vsi strinjamo, da se področje medicinskih pripomočkov mora urediti, vendar pričakujemo, da nas zakonodajne rešitve ne bodo do konca zasule z birokratskim in administrativnim ponavljanem stvari, ki bi se jih dalo sistemsko urediti tako, da bi za vse bilo bolj prijazno pa hkrati še vedno dovolj kakovostno in varno za uporabnike. Glavni namen bi moral biti zaščititi uporabnika. Druga zadeva je pa financiranje, ki je že na isti točki skoraj 15 let. Sedaj bo predlog novega zakona toliko podražil upravljanje z medicinskimi pripomočki, da se bo marsikdo odločil, da se tega ne gre več. Nobena branža ne dela zastonj ali celo z minusom in tudi pri medicinskih pripomočkih ne bo tako."

Kaj ta sprememba pomeni za podeželska okolja, kjer so ljudje v lekarnah imeli imeli edini dostop do medicinskih pripomočkov in bodo v primeru umika le teh ostali brez dostopa? To v praksi namreč pomeni, da se bodo morali nekateri voziti več deset kilometrov, da bodo lahko kupili medicinske pripomočke.

"Res je. Vprašanje, če se bo v Sloveniji sploh dobil celoten nabor, lahko, da bo potrebno po določeno vrste celo v tujino. Vsekakor pa manjše lekarne ne bodo zmogle vse papirologije in postopkov, ki bodo zahtevani in posledično se bo nabor medicinskih pripomočkov zelo skrčil. V mestih se bo mogoče to razporedilo po večih enotah, vsaka bo imela mogoče nek omejen nabor in vsaj obstajala bo možnost nabaviti pri različnih ponudnikih. V ruralnih območjih ni več ponudnikov, ljudje so veseli, če je vsaj en v njihovi bližini in ta en ne bo zmogel vsega, zato bo njegov nabor zelo omejen. A bomo na koncu hodili po medicinske pripomočke samo v večja mesta ali kako? Ljubljana, Maribor ali celo Gradec?"

Ali se vam zdi, da to bistveno niža kakovost življenja na podeželju?

"Jaz menim, da smo se lekarnarji zadnja desetletja zelo trudili, da bi bila dostopnost do zdravil in medicinskih pripomočkov vsaj približno enaka za vse prebivalce v Republiki Sloveniji, vendar samo na etični pogon ne bo več šlo. Seveda ne moremo postaviti lekarne vsakemu pred hišni prag, pa vendar regulirana lekarniška mreža skrbi za sorazmerno enakomerno razporejenost lekarn po Sloveniji. Kaj se zgodi, če tega ni, se je zgodilo že v večih državah, kjer se so se brez regulirane mreže lekarne skoncentrirale v večja mesta, na podeželju ji pa praktično ni več bilo. Spopadamo se z velikimi težavami pri pridobivanju kadra, zelo smo podfinancirani s strani države, sedaj pa se gre pri medicinskih pripomočkih v neko čudno strogo hiper regulacijo, ki ni smiselna in sistemsko rešena, ampak prepušča vsaki lekarni, da se znajde po svoje. Učinek bo pa enak, kot je bil pri deregulaciji. Manjše lekarne ne bodo zmogle. Enostavno ne bo šlo v nedogled in na žalost bodo prvi občutili to v manjših krajih z manjšimi lekarnami. Gre pretežno za starejšo populacijo, ki je vedno težje mobilna. In zagotovo se jim bo poznalo na kvaliteti življenja. Verjetno je razlika, če imaš 3 ali 4 kilometre do točke, kjer se oskrbiš z vsem, kar potrebuješ za zdravje, ali pa je to 20 ali celo 50 kilometrov."

Kaj so za vas ključni vsebinski cilji iz vidika uporabnikov, ki bi jih morali predlagatelji zasledovati pri spremembi Zakona o medicinskih pripomočkih?

"Pričakujemo predvsem to, da bodo rešitve bistveno bolj sistemske, predvsem zato, da se bomo lahko ukvarjali z ljudmi, ki pridejo v lekarno in ne s papirji, embalažo, škatlicami in zavitki. Resnično ne razumem, da si ne vzamemo za zgled zdravila, kjer so zadeve zelo dobro urejene. Pri medicinskih pripomočkih pa se vse obrača na glavo in vsi morajo početi vse. Zelo nesmiselno podvajanje dela. Kaj je bolj smiselno, da 200 subjektov naredi kontrolo enega medicinskega pripomočka vsak za sebe ali da se kontrola uradno naredi enkrat in velja za tisti medicinski pripomoček za vseh 200 subjektov? Se pravi predlog zakona nalaga 200 kratno podvajanje dela. Zraven je pa seveda pričakovanje da za isto ali celo nižjo ceno, verjetno še naslednjih 15 let, tako kot je že 15 let nespremenjena. To ne bo preživela nobena branža, najmanj pa zdravstvo, ki se že tako ubada z večimi težavami."