V Sloveniji bodo leta 2022 potekale 3 volitve: aprila državnozborske, jeseni predsedniške in lokalne. Toda okoliščine le-teh niso čisto jasne, saj bodo očitno obarvane epidemično. Parlamentarne stranke so jasne: vsak, ki ima volilno pravico, mora imeti možnost, da voli. Toda ni jasnega odgovora, kako.

Glasovanje po pošti poteka samo, če se javi 5 dni prej

Problem pri okuženih in tistih v karanteni je ta, da se lahko okužijo par dni ali tik pred volitvami. Če so okuženi dlje časa, lahko namreč glasujejo po pošti. Toda zadnji rok, ko mora volivec sporočiti, da želi glasovati po pošti, je pet dni pred volitvami. Če se oseba okuži kasneje torej te možnosti nima, na volišče pa prav tako ne sme, saj v tem primeru krši epidemiološke ukrepe.

Če se oseba okuži kasneje nima možnosti glasovanja po pošti, na volišče pa ne sme, saj v tem primeru krši epidemiološke ukrepe.

Volilna zakonodaja sicer določa načine izvajanja glasovanja na volitvah v primeru bolezni posameznika, ampak nič ni navedeno za primer, ko je posameznik v karanteni. Volilna pravica je temelj demokracije in ena ključnih človekovih ter političnih pravic, zato bi morali vsi, ki imajo to pravico, imeti tudi možnost, da se udeležijo glasovanja.

Je pomembnejša volilna pravica ali pogoj PCT?

Druge jasnosti so še na področju izpolnjevanja pogoja PCT, saj ni jasno, ali je pomembnejša volilna pravica ali pogoj PCT, ki je sicer določen samo z odlokom. Predsednik državne volilne komisije Dušan Vučko je za Večer povedal, da po njegovem mnenju za volivce ne bi smel veljati pogoj PCT, saj volilna pravica izhaja iz ustave in se lahko omeji le z zakonom. Dodaja, da ne bi smelo biti dileme o tem, ali bi na kakršenkoli način omejevali dostop volivcev do volišč.

Drive-in glasovanje, pooblaščena oseba, glasovanje po volilnem dnevu?

Nekatere države so se znašle z drive-in glasovanjem: volivec se pripelje na posebno območje, kjer lahko svoj glas odda iz avtomobila. Druge imajo omogočeno glasovanje preko osebe, ki jo volivec v njegovem imenu pooblasti. Glasovanje na domu je namreč skoraj nemogoče, saj bi zahtevalo preveliko število zdravstveno usposobljenega kadra – v domove, okužene z novim koronavirusom, namreč ne more vstopiti oseba, ki ni zdravstveno usposobljena.

Možna rešitev bi bila tudi glasovanje po volilnem dnevu. Na tak način bi lahko kasneje glasovale osebe, ki jih je karantena oz. okužba presenetila. “Gre za izjemno zahtevno tematiko o izvrševanju aktivne volilne pravice, katere omejitev je nedopustna,” so za N1 povedali v Pravni mreži za varstvo demokracije. Toda tudi oni niso uspeli v celoti proučiti tega vprašanja.

Večina političnih strank računa na to, da bosta državna volilna komisija in NIJZ poiskala najboljše možne in izvedljive rešitve.

Politične stranke so sicer glede problema razdeljene: Večina jih računa na to, da bosta državna volilna komisija in NIJZ poiskala najboljše možne in izvedljive rešitve. Nekateri se o teh dilemah še niso pogovarjali, v Desusu npr. pa so optimistični, da se bodo razmere do konca aprila dovolj umirile, da bodo lahko volitve izvedene čim bolj nemoteno. SD je pa npr. edina politična stranka, ki ne vidi večjih težav, saj meni, da je na voljo dovolj široka dostopnost in možnost glasovanja, poroča N1.